Ta vsebina je neaktualna
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane, in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 12 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zmožni za delo, in v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih drugih članov gospodinjstva, letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva pa ne presega 50 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 % pod pogojem, da je davčni zavezanec storil vse potrebno, da bi bilo zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
V letni dohodek iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki, ter pokojnine.
Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva, ki ga za vsako leto ugotovi republiški davčni organ. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Višina katastrskega dohodka in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pavšalni letni znesek davka, se upoštevajo po zadnji izvršeni odmeri.
Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznavajo ob letni odmeri davka. Izjemoma se te olajšave priznavajo pozneje, če zavezanec to uveljavlja do konca koledarskega leta, v katerem se davek odmerja.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. oziroma 17. leta starosti, če se šolajo v osnovni šoli; če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe in niso v delovnem razmerju, pa za čas izobraževanja, vendar največ do 26. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60. let, in moški, stari nad 65 let, ženske v letu, v katerem so rodile, ter druge osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50 % trajna nezmožnost za delo.