Zakon o davkih občanov (ZDO)

Osnova za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanca.

Ostanek čistega dohodka se ugotovi tako, da se:

celotni prihodek, dosežen s kmetijsko proizvodnjo, zmanjša za materialne stroške in amortizacijo;

ugotovljeni dohodek zmanjša za zakonske in pogodbene obveznosti ter druge dajatve, ki se krijejo iz dohodka;

tako ugotovljeni čisti dohodek se zmanjša za:

neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, za katero se davek odmerja, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunani davek in prispevke iz osebnega dohodka zavezanca in za nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, če je zaposlen na kmetiji in je na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovan,

osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov delavcev, ki so pri zavezancu v delovnem razmerju,

letni znesek bruto zavarovalne osnove zakonca in drugih članov kmečkega gospodarstva, če so zaposleni na kmetiji in so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti določenih v 43. členu tega zakona,

sredstva skupne porabe družinskih članov in delavcev ter za regres za letni dopust za zavezanca v višini, ob pogojih ter po merilih, ki veljajo za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva,

posebna nadomestila izplačana delavcem v skladu z merili in pod pogoji, ki veljajo za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave, za katere je s potrdilom posebne komisije, ustanovljene pri republiškem upravnem organu, pristojnem za raziskovalno dejavnost izkazano, da gre za te oblike ustvarjalnosti;

po izvedeni razporeditvi čistega dohodka predstavlja preostali znesek ostanek čistega dohodka.

Pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka se amortizacija in materialni stroški upoštevajo v sorazmernem delu, ki odpade na celotni ustvarjeni prihodek.

Za celotni prihodek se šteje skupen znesek plačil za prodane kmetijske proizvode in storitve v koledarskem letu (plačana realizacija) ter dohodek, dosežen na podlagi združevanja dela in sredstev, in na podlagi poslovnega sodelovanja.

Izjemoma se za celotni prihodek šteje prihodek, dosežen z blagovno proizvodnjo (fakturirana realizacija), če to zavezanec zahteva v letni napovedi. Pri prehodu iz plačane na fakturirano realizacijo, se v celotni prihodek všteva tudi fakturirani celotni prihodek, ki v preteklem letu ni bil plačan. Pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo se v celotni prihodek ne vštevajo plačila, vključena v fakturirani celotni prihodek preteklega leta.