Na primer, podjetje ima neto pozicijo, ki je sestavljena iz spodnje plasti prodaj v znesku 100 TDE in spodnje plasti nakupov v znesku 150 TDE. Tako prodaje kot nakupi so izraženi v isti tuji valuti. Da bi v zadostni meri opredelilo določitev pred tveganjem varovane neto pozicije, podjetje v prvotni dokumentaciji o razmerju varovanja določi, da se lahko proda izdelek A ali izdelek B, kupijo pa stroji vrste A ali stroji vrste B ter surovina A. Podjetje določi tudi obseg poslov po posameznih vrstah poslov. Podjetje evidentira, da je spodnja plast prodaj (100 TDE) sestavljena iz napovedanih prodaj v obsegu prvih 70 TDE od prodaje izdelka A in prvih 30 TDE od prodaje izdelka B. Če se za te prodajne količine pričakuje, da bodo vplivale na poslovni izid v različnih poročevalskih obdobjih, bi podjetje to vključilo v dokumentacijo, na primer, da naj bi prvih 70 TDE od prodaje izdelka A vplivalo na poslovni izid v prvem poročevalskem obdobju, prvih 30 TDE od prodaje izdelka B pa na poslovni izid v drugem poročevalskem obdobju. Podjetje evidentira tudi, da je spodnja plast nakupov (150 TDE) sestavljena iz nakupov v obsegu prvih 60 TDE za nakup strojev vrste A, prvih 40 TDE za nakup strojev vrste B in prvih 50 TDE za nakup strojev surovine A. Če se za te nakupne količine pričakuje, da bodo vplivale na poslovni izid v različnih poročevalskih obdobjih, bi podjetje vključilo v dokumentacijo razčlenitev nakupnih količin po poročevalskih obdobjih, v katerih naj bi te vplivale na poslovni izid (podobno, kot dokumentira prodajne količine). Na primer, napovedana transakcija bi bila opredeljena kot:
Vstopite v TFL 