1. Če organi držav pogodbenic, omenjenih v drugem odstavku 8. člena, menijo, da bi v danem primeru bolje presodili otrokove koristi, lahko
– zaprosijo, da jih pristojni organ države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče, neposredno ali s pomočjo osrednjega organa te države pooblasti za izvajanje pristojnosti za sprejetje varstvenih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni, ali
– pozovejo strani, da tako prošnjo predložijo organom države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče.
2. Zadevni organi lahko izmenjavajo mnenja.
3. Organ, ki je vložil tako prošnjo, je lahko namesto organa države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče, pristojen le, če je ta organ sprejel prošnjo.