1. Če organ države pogodbenice, pristojen na podlagi 5. ali 6. člena, meni, da bi organ druge države pogodbenice v danem primeru bolje presodil otrokove koristi, lahko izjemoma
– zaprosi, da ta organ neposredno ali s pomočjo osrednjega organa svoje države prevzame pristojnost za izvajanje varstvenih ukrepov, ki se mu zdijo potrebni, ali
– preloži odločanje o tem primeru in strani pozove, da svojo prošnjo pošljejo organu te druge države.
2. Države pogodbenice, na organe katerih se lahko naslovijo prošnje, kot določa prejšnji odstavek, so
a država, katere državljan je otrok,
b država, v kateri je otrokovo premoženje,
c država, katere organ je prejel vlogo za razvezo ali ločitev otrokovih staršev ali za razveljavitev njune zakonske zveze,
d država, s katero je otrok dejansko povezan.
3. Zadevni organi lahko izmenjavajo mnenja.
4. Organ, na katerega je bila naslovljena prošnja v skladu s prvim odstavkom, lahko prevzame pristojnost namesto organa, pristojnega na podlagi 5. ali 6. člena, če meni, da je to v otrokovo korist.