18. člen
Medsebojna pravna pomoč
1. Države pogodbenice si v največji meri zagotavljajo medsebojno pravno pomoč pri preiskavah, kazenskem pregonu in sodnih postopkih zaradi kaznivih dejanj po tej konvenciji, kot jih določa 3. člen, in si vzajemno pomagajo, kadar pogodbenica prosilka utemeljeno domneva, da je kaznivo dejanje iz pododstavka a ali b prvega odstavka 3. člena mednarodne narave, in so žrtve, priče, premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, predmeti ali dokazi za taka kazniva dejanja v zaprošeni pogodbenici in je v kaznivo dejanje vpletena organizirana kriminalna združba.
2. Medsebojna pravna pomoč se zagotavlja v največjem mogočem obsegu po ustreznih zakonih, pogodbah, sporazumih in dogovorih zaprošene pogodbenice glede preiskav, kazenskega pregona in sodnih postopkov za kazniva dejanja, za katera so lahko v skladu z 10. členom te konvencije v pogodbenici prosilki odgovorne pravne osebe.
3. Za medsebojno pravno pomoč po tem členu se lahko zaprosi za kateri koli naslednji namen:
(a)
zbiranje dokazov ali izjav oseb;
(b)
vročitev sodnih dokumentov;
(c)
preiskava, zaseg ali zamrznitev;
(d)
ogled;
(e)
zagotavljanje informacij, dokaznega gradiva in izvedenskih mnenj;
(f)
zagotavljanje izvirnikov ali overjene kopije ustrezne dokumentacije, vključno z vladnimi, bančnimi, finančnimi, korporacijskimi ali poslovnimi dokumenti;
(g)
identifikacija ali odkrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, premoženja, predmetov ali drugih dokazov;
(h)
prostovoljna navzočnost oseb v pogodbenici prosilki;
(i)
kakršna koli druga vrsta pomoči, ki ni v nasprotju z notranjim pravom zaprošene pogodbenice.
4. Ne glede na notranje pravo lahko pristojni organi države pogodbenice brez predhodne prošnje dajejo informacije o kazenskih zadevah pristojnemu organu druge države pogodbenice, kadar menijo, da bi lahko pomagale pri izvajanju ali uspešnem dokončanju preiskav in kazenskih postopkov ali bi ta država pogodbenica na njihovi podlagi lahko sestavila zaprosilo skladno s to konvencijo.
5. Pošiljanje informacij po četrtem odstavku tega člena ne posega v preiskave in kazenske postopke v državi, v kateri so pristojni organi, ki priskrbijo informacije. Pristojni organi, ki prejmejo informacije, morajo upoštevati zahtevo po zaupnosti informacij, tudi če je začasna, ali po omejitvah njihove uporabe. To pa državi pogodbenici, ki je informacije prejela, ne preprečuje, da v sodnem postopku razkrije razbremenilne informacije za obtoženca. V takem primeru država prejemnica pred razkritjem o tem obvesti državo pošiljateljico in se z njo posvetuje, če to zahteva. Če v izjemnem primeru ni mogoče predhodno obvestilo, mora država prejemnica brez odlašanja obvestiti državo pošiljateljico o razkritju informacij.
6. Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti po drugih dvo- ali večstranskih pogodbah, ki v celoti ali delno urejajo ali bodo urejale medsebojno pravno pomoč.
7. Deveti do devetindvajseti odstavek tega člena se uporabljajo za zaprosila, izdana po tem členu, če držav pogodbenic ne zavezuje pogodba o medsebojni pravni pomoči. Če te države pogodbenice zavezuje pogodba, se uporabljajo njene ustrezne določbe, razen če se države pogodbenice ne dogovorijo, da se namesto njih uporabljajo deveti do devetindvajseti odstavek tega člena. Državam pogodbenicam se priporoča, da uporabljajo te odstavke, če se s tem olajša njihovo sodelovanje.
8. Države pogodbenice ne zavrnejo medsebojne pravne pomoči po tem členu zaradi bančne tajnosti.
9. Države pogodbenice lahko zavrnejo medsebojno pravno pomoč po tem členu, če ni identitete norme. Vendar pa lahko zaprošena pogodbenica, če se ji to zdi primerno, zagotovi pomoč v obsegu po lastni presoji, ne glede na to, ali bi bilo ravnanje kaznivo dejanje po notranjem pravu zaprošene pogodbenice.
10. Oseba, ki je pridržana ali prestaja kazen na ozemlju ene države pogodbenice in katere navzočnost se zahteva v drugi državi pogodbenici zaradi prepoznave, pričanja ali kakšne druge oblike pomoči pri pridobivanju dokazov za preiskavo, kazenski pregon ali sodne postopke v zvezi s kaznivimi dejanji po tej konvenciji, se lahko premesti, če sta izpolnjena dva pogoja:
(a)
oseba je s tem seznanjena in prostovoljno pristane;
(b)
pristojni organi obeh držav pogodbenic se s tem strinjajo pod pogoji, ki ustrezajo državama pogodbenicama.
11. Za namene desetega odstavka tega člena:
(a)
ima država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, pravico in dolžnost, da premeščeno osebo zadrži v priporu, razen če država pogodbenica, iz katere je bila oseba premeščena, ne zahteva ali odobri drugače;
(b)
država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, nemudoma izpolni svojo obveznost, da vrne osebo v pripor države pogodbenice, iz katere je bila oseba premeščena, kot so se predhodno ali drugače dogovorili pristojni organi obeh držav pogodbenic;
(c)
država pogodbenica, v katero je oseba premeščena, ne zahteva od države pogodbenice, iz katere je bila oseba premeščena, da začne postopek za izročitev zaradi vrnitve te osebe;
(d)
premeščeni osebi se čas, prebit v zaporu države pogodbenice, v katero je bila premeščena, všteje v kazen, ki jo prestaja v državi, iz katere je bila premeščena.
12. Oseba, ki je premeščena po desetem ali enajstem odstavku tega člena, se na ozemlju države, v katero je premeščena, ne glede na svoje državljanstvo kazensko ne preganja, pridrži, kaznuje ali se ji na kakršen koli drug način omeji prostost zaradi dejanj, opustitev ali obsodb pred njenim odhodom z ozemlja države, iz katere je bila premeščena, razen če se s tem strinja.
13. Vsaka država pogodbenica določi osrednji organ, odgovoren in pooblaščen za sprejem zaprosil za medsebojno pravno pomoč in njihovo izvedbo ali pošiljanje pristojnim organom v izvedbo. Če je v državi pogodbenici posebna regija ali ozemlje z drugačnim sistemom medsebojne pravne pomoči, lahko ta država pogodbenica imenuje poseben osrednji organ, ki ima enako vlogo za tisto regijo ali ozemlje. Osrednji organ zagotavlja hitro in pravilno izvajanje ali pošiljanje prejetih zaprosil. Če osrednji organ pošilja zaprosila v izvedbo pristojnemu organu, ga spodbuja, da hitro in pravilno izvede zaprosilo. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali pristopu k njej vse države pogodbenice obvestijo generalnega sekretarja Združenih narodov o osrednjem organu, določenem v ta namen. Zaprosila za medsebojno pravno pomoč in vsa z njimi povezana sporočila se pošiljajo osrednjemu organu, ki ga določijo države pogodbenice. To ne posega v pravico države pogodbenice, da zahteva, da se ji taka zaprosila in sporočila pošiljajo po diplomatski poti, v nujnih okoliščinah, če se države pogodbenice s tem strinjajo, pa po možnosti prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije.
14. Zaprosila so pisna, ali če je mogoče, sestavljena na kateri koli način, ki omogoča zapis, v jeziku, ki je sprejemljiv za zaprošeno pogodbenico, pod pogoji, ki omogočajo, da ugotovi verodostojnost zaprosila. Generalni sekretar Združenih narodov mora biti obveščen o jeziku ali jezikih, sprejemljivih za vsako državo pogodbenico ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej. Če je to nujno in če se države pogodbenice tako dogovorijo, so zaprosila lahko ustna, vendar jih je treba nemudoma pisno potrditi.
15. Zaprosilo za medsebojno pravno pomoč mora vsebovati:
(a)
ime in naslov organa, ki vlaga zaprosilo;
(b)
predmet in vrsto preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka, na katerega se zaprosilo nanaša, ter ime in funkcijo organa, ki vodi preiskavo, kazenski pregon ali sodni postopek;
(c)
povzetek pomembnih dejstev, razen pri zaprosilih, katerih namen je vročitev sodnih dokumentov;
(d)
opis zaprošene pomoči in podrobnosti vsakega posameznega postopka, za katerega pogodbenica prosilka želi, da bi se izvedel;
(e)
če je to mogoče, identiteto, kraj bivanja in državljanstvo vseh zadevnih oseb;
(f)
namen, za katerega se prosijo dokazi, informacije ali ukrepi.
16. Zaprošena pogodbenica lahko prosi za dodatne informacije, če se zdi, da je to potrebno zaradi izvedbe zaprosila v skladu z njenim notranjim pravom ali če to lahko olajša njegovo izvedbo.
17. Zaprosilo se izvede skladno z notranjim pravom zaprošene pogodbenice in postopki, navedenimi v zaprosilu, če to ni v nasprotju z notranjim pravom zaprošene pogodbenice in če je mogoče.
18. Država pogodbenica lahko, če je to mogoče in je skladno s temeljnimi načeli njenega notranjega prava, na zaprosilo druge države pogodbenice dovoli, da sodni organi te države pogodbenice z videokonferenco zaslišijo pričo ali izvedenca, ki je na njenem ozemlju, če osebna navzočnost zaslišanega na ozemlju pogodbenice prosilke ni mogoča ali zaželena. Države pogodbenice se lahko dogovorijo, da zaslišanje vodi sodni organ pogodbenice prosilke ob navzočnosti sodnega organa zaprošene pogodbenice.
19. Pogodbenica prosilka brez predhodnega soglasja zaprošene pogodbenice ne sme poslati ali uporabiti informacij ali dokazov, ki jih je priskrbela zaprošena pogodbenica, za tiste preiskave, kazenski pregon ali sodne postopke, ki niso navedeni v zaprosilu. Nobena določba tega odstavka ne preprečuje pogodbenici prosilki, da v svojem sodnem postopku ne razkrije informacij ali dokazov, razbremenilnih za obtoženca. V tem primeru pogodbenica prosilka o tem obvesti zaprošeno pogodbenico še pred razkritjem in se, če je tako zahtevano, tudi posvetuje z njo. Če izjemoma predhodno obvestilo ni mogoče, pogodbenica prosilka o razkritju nemudoma obvesti zaprošeno pogodbenico.
20. Pogodbenica prosilka lahko zahteva, da zaprošena pogodbenica obstoj in vsebino zaprosila ohrani v tajnosti, razen če to ni potrebno za njegovo izvedbo. Če zaprošena pogodbenica ne more izpolniti tega pogoja, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko.
21. Medsebojna pravna pomoč se lahko zavrne:
(a)
če zaprosilo ni sestavljeno v skladu z določbami tega člena;
(b)
če zaprošena pogodbenica presodi, da bi izvedba zaprosila lahko ogrozila njeno suverenost, varnost, javni red ali druge bistvene interese;
(c)
če notranje pravo zaprošene pogodbenice njenim organom ne bi dopuščalo izvedbe zaprošenih ukrepov pri podobnem kaznivemu dejanju, katerega preiskava, kazenski pregon ali sodni postopek bi bil v njeni sodni pristojnosti;
(d)
če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju s pravnim redom zaprošene pogodbenice.
22. Države pogodbenice ne smejo zavrniti zaprosila za medsebojno pravno pomoč zato, ker se šteje, da gre za kaznivo dejanje v zvezi z davki.
23. Vsako zavrnitev medsebojne pravne pomoči je treba obrazložiti.
24. Zaprošena pogodbenica čim prej izvede zaprosilo za medsebojno pravno pomoč in kolikor mogoče upošteva vse roke, ki jih predlaga pogodbenica prosilka in so po možnosti obrazloženi že v zaprosilu. Zaprošena pogodbenica odgovori pogodbenici prosilki na njene upravičene poizvedbe o napredku pri obravnavi njenega zaprosila. Pogodbenica prosilka mora takoj obvestiti zaprošeno pogodbenico, če zaprošena pomoč ni več potrebna.
25. Zaprošena pogodbenica lahko odloži izvedbo zaprosila za medsebojno pravno pomoč, če ovira potek preiskave, kazenskega pregona ali sodnega postopka.
26. Zaprošena pogodbenica se, preden zavrne zaprosilo po enaindvajsetem odstavku tega člena ali odloži njegovo izvedbo po petindvajsetem odstavku tega člena, posvetuje s pogodbenico prosilko, da se ugotovi, ali lahko zagotovi pomoč pod pogoji, ki jih šteje za potrebne. Če pogodbenica prosilka sprejme pomoč pod temi pogoji, jih mora upoštevati.
27. Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se priča, izvedenec ali druga oseba, ki na prošnjo pogodbenice prosilke soglaša s pričanjem v sodnem postopku ali s pomočjo pri preiskavi, kazenskem pregonu ali sodnem postopku na ozemlju pogodbenice prosilke, kazensko ne preganja, pridrži, kaznuje ali se ji na kakršen koli drug način omeji prostost na tem ozemlju za dejanja, opustitve ali obsodbe pred odhodom z ozemlja zaprošene pogodbenice. Ta zaščita preneha, če priča, izvedenec ali druga oseba po poteku 15 zaporednih dni ali kakršnem koli drugem obdobju, za katero sta se državi pogodbenici dogovorili, od dne, ko je bila uradno obveščena, da njena navzočnost, ki so jo zahtevali sodni organi, ni več potrebna in je imela možnost, da odide z ozemlja te države, kljub temu prostovoljno ostane na ozemlju pogodbenice prosilke ali se je nanj prostovoljno vrnila, ko ga je že zapustila.
28. Redne stroške za izvedbo zaprosil krije zaprošena pogodbenica, če se državi pogodbenici ne dogovorita drugače. Če izvedba zaprosila zahteva velike ali izredne stroške, se državi pogodbenici posvetujeta, da določita pogoje, po katerih se bo zaprosilo izvedlo, in kako se bodo krili stroški.
29. Zaprošena pogodbenica:
(a)
pogodbenici prosilki priskrbi izvode vladne dokumentacije ali informacij, s katerimi razpolaga in so po notranjem pravu dostopne javnosti;
(b)
lahko po svoji presoji pogodbenici prosilki priskrbi v celoti, deloma ali pod pogoji, ki se ji zdijo ustrezni, izvode kakršne koli vladne dokumentacije ali informacij, s katerimi razpolaga in ki po notranjem pravu niso dostopne javnosti.
30. Države pogodbenice po potrebi preučijo možnost sklepanja dvo- ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, namenjenih boljšemu izvajanju določb tega člena.