31. člen
Preprečevanje
1. Države pogodbenice si prizadevajo razvijati in vrednotiti svoje projekte in vzpostavljati in razvijati najučinkovitejše delovanje in usmeritve za preprečevanje mednarodnega organiziranega kriminala.
2. Države pogodbenice si prizadevajo, da skladno s temeljnimi načeli svojega notranjega prava z ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi ali drugimi ukrepi zmanjšajo sedanje ali prihodnje možnosti organiziranih kriminalnih združb, da s premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivimi dejanji, delujejo na zakonitih trgih. Ti ukrepi naj se osredotočijo na:
(a)
krepitev sodelovanja med organi kazenskega pregona ali tožilci in ustreznimi zasebnimi subjekti, tudi gospodarskimi;
(b)
spodbujanje razvoja in standardov za zaščito integritete javnih in ustreznih zasebnih subjektov ter kodeksov ravnanja za ustrezne poklice, predvsem odvetnike, notarje, davčne svetovalce in računovodje;
(c)
preprečevanje, da bi organizirane kriminalne združbe zlorabljale razpise, ki jih vodijo javni organi, subvencije in licence, ki jih podeljujejo javni organi;
(d)
preprečevanje, da bi organizirane kriminalne združbe zlorabljale pravne osebe; ti ukrepi lahko vključujejo:
(i) vzpostavitev javnih evidenc pravnih in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri ustanavljanju, vodenju in financiranju pravnih oseb;
(ii) uvedbo možnosti, da se za razumno obdobje obsojenim za kazniva dejanja po tej konvenciji s sodnim nalogom ali drugim ustreznim sredstvom prepove opravljanje vodstvenih nalog v pravnih osebah, ustanovljenih v njihovi pristojnosti;
(iii) vzpostavitev državnih evidenc oseb, ki jim je prepovedano opravljati vodstvene naloge v pravnih osebah;
(iv) izmenjavo podatkov iz evidenc iz točk i in iii pododstavka d tega odstavka s pristojnimi organi drugih držav.
3. Države pogodbenice si prizadevajo, da se osebe, obsojene za kazniva dejanja po tej konvenciji, ponovno vključijo v družbo.
4. Države pogodbenice si prizadevajo, da v rednih časovnih presledkih preučijo veljavne pravne instrumente in upravno prakso, da odkrijejo pomanjkljivosti, ki bi lahko omogočile, da jih zlorabljajo organizirane kriminalne združbe.
5. Države pogodbenice si prizadevajo za ozaveščanje javnosti o obstoju, vzrokih in nevarnostih mednarodnega organiziranega kriminala. Če je to primerno, se lahko informacije dajejo po medijih in vključujejo ukrepe za večje sodelovanje javnosti pri preprečevanju mednarodnega organiziranega kriminala in boju proti njemu.
6. Vsaka država pogodbenica generalnega sekretarja Združenih narodov obvesti o imenu in naslovu organa ali organov, ki lahko pomagajo drugim državam pogodbenicam pri pripravi ukrepov za preprečevanje mednarodnega organiziranega kriminala.
7. Države pogodbenice, če je to potrebno, sodelujejo med seboj in z ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pri pospeševanju in pripravi ukrepov iz tega člena. To vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih za preprečevanje mednarodnega organiziranega kriminala na primer z vplivom na tiste dejavnike, zaradi katerih so marginalne skupine v družbi dovzetnejše za delovanje mednarodnega organiziranega kriminala.