23. člen
Kaznivost oviranja pravosodja
Vsaka država pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, potrebne, da kot kazniva določi dejanja, kadar so storjena naklepno:
(a)
uporaba fizične sile, groženj ali zastraševanja ali obljub, ponudb ali dajanja neupravičenih ugodnosti, katerih namen je spodbuditi lažno pričanje ali preprečiti pričanje ali izvedbo dokazov v kazenskem postopku za kazniva dejanja po tej konvenciji;
(b)
uporaba fizične sile, groženj ali zastraševanja, katerega namen je vplivati na uradne osebe v sodstvu ali organih odkrivanja in pregona pri opravljanju njihovih uradnih dolžnosti za kazniva dejanja po tej konvenciji. Nobena določba iz tega pododstavka ne posega v pravico držav pogodbenic, da s svojo zakonodajo zaščitijo tudi druge kategorije javnih uslužbencev.