1. Država pristanišča ima pravico in dolžnost sprejeti ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, s katerimi spodbuja učinkovitost podobmočnih, območnih in globalnih ukrepov ohranjanja in upravljanja. Pri sprejemanju takšnih ukrepov država pristanišča niti formalno niti dejansko ne zapostavlja plovil nobene države.
2. Država pristanišča lahko med drugim pregleda dokumente, ribolovno orodje in ulov na krovu ribiških plovil, če so takšna plovila prostovoljno v njenih pristaniščih ali obalnih terminalih.
3. Države lahko sprejmejo pravila, ki pooblaščajo ustrezne državne organe, da prepovejo izkrcanja in pretovarjanja, kadar je bilo ugotovljeno, da je bil ulov pridobljen na način, ki slabi učinkovitost podobmočnih, območnih in globalnih ukrepov ohranjanja in upravljanja na odprtem morju.
4. Nič v tem členu ne vpliva na uresničevanje suverenosti držav v pristaniščih na njihovem ozemlju v skladu z mednarodnim pravom.