69. člen
(organizacija za obvladovanje izrednega dogodka)
(1)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtovanje in vzdrževanje pripravljenosti na izredni dogodek vključiti in zagotoviti:
1.
stalno prisotnost v objektu oziroma za objekte, ki niso jedrska elektrarna, dosegljivost osebja s pristojnostjo in odgovornostjo za razvrstitev in razglasitev izrednega dogodka ter takojšnje izvajanje načrta zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči organizacije oziroma navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku;
2.
zadostno število usposobljenega osebja za prevzem delovnih mest v organizaciji za obvladovanje izrednega dogodka objekta takoj po razglasitvi začetka takega dogodka. Zagotavljati je treba tudi zadostno število dovolj usposobljenega osebja za dolgotrajne izredne dogodke;
3.
potrebno tehnično pomoč za osebje, ki upravlja objekt;
4.
razpoložljivost ustreznih služb za omejitev posledic izrednega dogodka, npr. službe za varstvo pred sevanji, vzdrževalcev, požarne zaščite, varovanja in drugih;
5.
pošiljanje začetnega in nadaljnjih obvestil o dogodku na naslove, določene v načrtu zaščite in reševanja ali navodilu za ukrepanje ob izrednem dogodku;
6.
vzpostavitev zanesljivih, učinkovitih in zadostnih komunikacijskih poti za usklajevanje in sodelovanje na lokaciji in izven lokacije, če je to potrebno;
7.
zdravstveno varstvo delavcev, ki so predvideni kot izvajalci interventnih dejavnosti na objektu in so ob tem lahko izpostavljeni sevanju, ter zagotavljanje medicinske oskrbe prizadetih, če je to potrebno;
8.
sistem meritev ali ocenjevanja osebnih doz izvajalcev interventnih dejavnosti na objektu, ki so lahko izpostavljeni sevanju, in sistem beleženja teh doz;
9.
primerjavo doz glede na referenčne ravni s poudarkom na skupinah, katerih doze presegajo referenčno raven;
10.
sodelovanje pri obveščanju javnosti in izdelavi priporočil o zaščitnih ukrepih za prebivalstvo, če so potrebni;
11.
zmožnost ukrepanja v primerih, ko je infrastruktura na lokaciji objekta in okoli nje močno okrnjena, ter zagotovitev potrebne zunanje pomoči pri ukrepanju na lokaciji objekta tudi v takih primerih;
12.
oceno učinkovitosti ukrepov zaščite, reševanja in pomoči upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta za vse vrste izrednih dogodkov in njegovo prilagoditev glede na razmere ob izrednem dogodku;
13.
izvedbo ukrepov za sanacijo posledic izrednega dogodka, če so potrebni zaradi razmer po izrednem dogodku in na podlagi razpoložljivih informacij;
14.
prehod med izrednim dogodkom in razmerami po njem, vključujoč tudi obnovo in sanacijo.
(2)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imensko določiti vodilno in drugo osebje ter njegove pristojnosti v vseh organizacijah in službah, ki sodelujejo pri izvajanju nalog ob izrednem dogodku.
(3)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta lahko med izrednim dogodkom izvede razumen ukrep, ki odstopa od obratovalnih pogojev in omejitev, če je tak ukrep nemudoma potreben za zaščito prebivalstva in okolja in ni ustreznega ukrepa v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami, ki bi lahko zagotovil zadostno ali enakovredno zaščito.
(4)
O ukrepih iz prejšnjega odstavka, ki bi imeli za posledico nadzorovani izpust radioaktivnih snovi v okolje, mora upravljavec predhodno obvestiti upravo, ji sporočiti časovno okno, znotraj katerega bi bilo tak izpust potrebno izvesti in z upravo uskladiti čas dejanskega izpusta znotraj predlaganega časovnega okna. Če uprava ni dosegljiva oziroma se ne odzove v zahtevanem času, čas izpusta upravljavec določi po lastni presoji.