Zakon o ratifikaciji Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPOKOZ)

Pogodbenice spodbujajo raziskave, razvoj, spremljanje stanja in sodelovanje, kar se med drugim nanaša na:

emisije, prenos na velike razdalje in stopnje usedanja in njihove modele, obstoječe količine v živem in neživem okolju, oblikovanje postopkov za usklajevanje ustreznih metodologij;

poti onesnaževal in evidence v reprezentativnih ekosistemih;

vplive na zdravje ljudi in okolje, vključno z ugotavljanjem njihovega obsega;

najboljše razpoložljive tehnike in postopke, vključno s postopki v kmetijstvu, ter tehnike in postopke za nadzor nad emisijami, ki jih pogodbenice trenutno uporabljajo ali razvijajo;

metodologije, ki omogočajo upoštevanje družbeno-ekonomskih dejavnikov pri vrednotenju nadomestnih strategij nadzora;

pristop na podlagi učinkov, ki vključuje ustrezne informacije, tudi informacije, pridobljene v skladu s pododstavki od (a) do (e) tega člena, o izmerjenih ali modeliranih okoljskih ravneh, poteh in vplivih na zdravje ljudi in okolje, z namenom oblikovati prihodnje strategije nadzora, ki bi upoštevale tudi gospodarske in tehnološke dejavnike;

metode za ocenjevanje nacionalnih emisij in predvidevanje prihodnjih emisij posameznih obstojnih organskih onesnaževal ter za ugotavljanje, kako se takšne ocene in predvidevanja lahko uporabijo za strukturiranje prihodnjih obveznosti;

ravni snovi, na katere se nanaša ta protokol in ki jih kot onesnaževala vsebujejo druge snovi, kemični ali industrijski izdelki, ter višine teh ravni pri prenosu na velike razdalje kot tudi postopke za zmanjševanje ravni teh onesnaževal ter poleg tega ravni obstojnih organskih onesnaževal, ki nastajajo v življenjskem ciklusu lesa, zaščitenega s pentaklorofenolom.

Prednost bi morale imeti raziskave snovi, za katere se najverjetneje zdi, da se nanje nanašajo postopki, določeni v šestem odstavku 14. člena.