2. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
ALARA je kratica angleškega izraza As Low As Reasonably Achievable, predstavlja pa načelo pri varstvu pred sevanji, po katerem je treba zagotavljati čim manjšo obsevanost, vendar pri tem upoštevati tudi družbeno in gospodarsko sprejemljivost ukrepov;
2.
biointruzija je predrtje ali izguba celovitosti tesnilnih plasti odlagališča zaradi globokih korenin rastlin ali delovanja živali;
3.
deterministična varnostna analiza je analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
4.
dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v nesrečo. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
5.
ekstremne vremenske razmere so skrajne vremenske razmere za obravnavano območje, določene na podlagi analiz zgodovinskih vremenskih podatkov zanj;
6.
elektromagnetna združljivost je zmogljivost električnih in elektronskih sistemov, opreme in naprav za delovanje v elektromagnetnem okolju, kjer morajo biti operabilni, brez poslabšanja delovanja zaradi elektromagnetnih motenj in brez medsebojnega vpliva več takih naprav;
7.
enojna odpoved je odpoved, zaradi katere komponenta ne more izvesti predvidene varnostne funkcije, pa tudi vse nadaljnje odpovedi, ki so posledica tega;
8.
faza mirovanja je vmesna faza med obratovanjem in začetkom razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta. Lahko je različno dolga in je namenjena predvsem zmanjšanju sevalnih obremenitev med dokončno razgradnjo, tako da omogoči razpad kratkoživih izotopov pred dokončno razgradnjo;
9.
globinsko geološko odlagališče je objekt za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki je nekaj sto metrov ali več pod površino v stabilnih geoloških formacijah za zagotovitev dolgoročne izoliranosti radionuklidov od okolja;
10.
gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter je lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta ali odstranitev objekta;
11.
izobrazba je znanje, pridobljeno v ustanovah šolskega sistema;
12.
kategorizacija SSK je njihova razporeditev v varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz;
13.
kompetence so primerna izobrazba, usposobljenost, veščine in izkušnje za izvajanje nalog;
14.
lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
15.
nadzor konfiguracije objekta je takšno ravnanje s projektno dokumentacijo sevalnega ali jedrskega objekta, da je dejansko stanje slednjega v skladu s projektnimi zahtevami, da so vsi zahtevani podatki in informacije na razpolago v dokumentaciji ter da ta ustreza dejanskemu stanju objekta;
16.
nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo sevalnega ali jedrskega objekta ali zmanjšajo učinkovitost varnostnih pregrad za preprečitev širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
17.
nesreča, ki po posledicah presega projektne dogodke je nesreča v jedrski elektrarni, katerih posledice presegajo projektni dogodek;
18.
ne-varnostni sistem je sistem, ki nima varnostne funkcije in nima neposrednega vpliva na sevalno ali jedrsko varnost;
19.
nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, povzročeno z neustreznim človeškim dejanjem oziroma izgubo operabilnosti sistema ali komponente ter zahteva prepoznavanje napake in njeno odpravo oziroma popravilo;
20.
območje lokacije sevalnega ali jedrskega objekta je lokacija in njena okolica, ki sta zaradi značilnosti naravnih ali umetnih pojavov pomembni za oceno varnosti objekta;
21.
obramba v globino je projektno načelo, po katerem je treba za dosego zaščitnega namena (npr. preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi) pri projektiranju in upravljanju uporabiti več varnostnih ukrepov, da se ta namen doseže, tudi če eden od njih odpove;
22.
obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme ter ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
23.
obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter drugimi sorodnimi dejavnostmi;
24.
obsevalna naprava je naprava z virom ionizirajočega sevanja, namenjena obsevanju s tem sevanjem;
25.
okoljske razmere so razmere, v katerih mora izbrana SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd.
26.
operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
27.
operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
28.
osebje z dovoljenjem so delavci, ki so uspešno opravili strokovno usposabljanje in preverjanje znanja, v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo za varnost pomembna dela v jedrskih ali sevalnih objektih;
29.
overitev je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile predpisane zahteve izpolnjene;
30.
postopek je predpisani način za izvedbo dejavnosti ali procesa. Obratovalni postopki so natančno pisno opisani postopki za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
31.
požarna celica je od drugih celic ločeno območje, na katerem je oprema, pomembna za varnost. Požarna celica ni nujno v celoti obdana s protipožarnimi pregradami, zato se omejuje hitrost širjenja požara med celicami z omejitvami količine gorljivega materiala, z ločitvijo predmetov z razdaljo, z zagotavljanjem sistemov za gašenje požarov in s pasivno protipožarno zaščito (kakršni so npr. protipožarni ščiti in ovoji). Požarna celica je zgrajena tako, da je za določeno obdobje, ki je lahko krajše ali daljše od tistega pri požarnem sektorju, omejeno širjenje nastalega požara iz nje;
32.
požarni sektor je zgradba ali del zgradbe, povsem obdane s protipožarnimi pregradami, ki jih niti celotna predvidena požarna obremenitev v sektorju in zunaj njega ne more porušiti. Protipožarne pregrade vključujejo vrata, stene, tla in strop. Požarni sektor je zgrajen tako, da je za določeno obdobje omejeno širjenje požara iz sektorja, kjer je požar nastal, v sosednje;
33.
predelava so naslednji postopki obdelave radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pred skladiščenjem, prevozom ali odlaganjem:
-
predobdelava, s katerimi se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo pripravijo na obdelavo;
-
obdelava, s katerimi se spremenijo lastnosti radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva zaradi tehničnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov, ter
-
priprava, s katerimi se pripravijo pakirani ali nepakirani radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v obliki, ki ustreza zahtevam za prevoz, skladiščenje ali odlaganje;
34.
predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot dele projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
35.
prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
36.
preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
37.
preizkušene komponente so komponente, ki so ustrezno preizkušene in kvalificirane, ali pa so bile njim enake komponente preizkušene pod enakimi pogoji;
38.
pričakovani obratovalni dogodek je dogodek, ki se pričakuje enkrat ali večkrat v obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta;
39.
proces je skupek med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih dejavnosti, ki se izvajajo zato, da se doseže neki cilj;
40.
projektna omejitev je med projektiranjem predpisana skrajna (mejna) vrednost nekega parametra, ki med obratovanjem objekta, če je ta odlagališče, pa tudi po njegovem zaprtju, ne sme biti prekoračena;
41.
projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
42.
projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
43.
projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje, ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
44.
raziskovalni reaktor je jedrski reaktor, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo in uporabo nevtronskega in ionizirajočega sevanja za raziskave, proizvodnjo radionuklidov in podobno. Raziskovalni reaktor vsebuje reaktorsko sredico, eksperimentalne naprave in vse druge objekte, povezane z delovanjem reaktorja ali njegovih eksperimentalnih naprav;
45.
referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
46.
remont je prekinitev obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
47.
rudarska dela so:
-
dela, ki se izvajajo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
-
dela, ki so v zvezi z izkopi in osnovnimi podgradnjami pri gradnji vseh vrst podzemnih objektov,
-
druga dela, kakršna so raziskovanje, zgraditev in sanacija podzemnih prostorov z rudarskimi metodami izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje (predori, jaški, skladišča, zaklonišča in drugi podzemni prostori), izvajanje zračenja v plinonosnih režimih, odvodnjavanje, injektiranje in sidranje ter
-
zapiranje objektov in sanacija zemljišča, razvrednotenega z rudarskimi deli;
48.
scenarij normalnega razvoja odlagališča je pričakovana degradacija stanja objekta še dolgo po njegovem zaprtju zaradi naravnih procesov ali človeških posegov, ki ga dobimo z ekstrapolacijo sedanjih razmer v prihodnost;
49.
scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer namerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, učinek tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd.;
50.
smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
51.
sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
52.
SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo svojo (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
53.
stanja objekta so normalno stanje sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredno stanje (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastanka manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
54.
stanje varne zaustavitve reaktorja je stanje, v katerem je reaktor podkritičen in je zagotovljeno odvajanje zaostale toplote;
55.
stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
56.
tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema, na lokaciji ali blizu lokacije objekta na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
57.
težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki po svojih posledicah presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
58.
tlačna meja je oznaka za fizično pregrado, ki ločuje dva tehnološka sistema, delujoča pod različnima obratovalnima tlakoma. Navadno sestoji iz tlačnih posod, cevi, ventilov, cevnih in instrumentacijskih priključkov;
59.
usposabljanje je sistematično pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti, dopolnilno k ustrezni izobrazbi za določena delovna mesta;
60.
validacija je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile izpolnjene zahteve za nameravano uporabo;
61.
varnost pred kritičnostjo je stanje, pri katerem je zagotovljeno, da ni mogoča samovzdrževana verižna jedrska cepitev;
62.
varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
63.
varnostna klasifikacija je razvrščanje SSK glede na zahtevane varnostne funkcije za zagotovitev jedrske varnosti in razvrščanje v varnostne razrede varnostnih SSK glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
64.
varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki dajejo problematiki varstva in varnosti največjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se pojem varnostne kulture nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do izmenjave informacij, ki vključuje neomejeno razmišljanje o varnostnih vprašanjih, skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti ter gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti;
65.
varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri pride do odpovedi SSK, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitev soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu Uprava);
66.
varnostne meje so omejitve parametrov sevalnega ali jedrskega objekta, potrebne za zaščito fizičnih pregrad, ki preprečujejo nenadzorovano sprostitev radionuklidov;
67.
varnostni sistem je sistem, potreben za izvedbo varnostne funkcije, ali sistem, ki s svojim delovanjem vpliva na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
68.
varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih pogojih in omejitvah, o njegovem vplivu na okolje, opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
69.
varovalni sistem je sistem v sevalnem ali jedrskem objektu, ki nadzoruje stanje za varnost pomembnih parametrov in samodejno sproži zaščitne ukrepe ob prekoračitvi nastavljenih mejnih vrednosti;
70.
verjetnostne varnostne analize so analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent, nerazpoložljivost komponent, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi.
70.1
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami prvega nivoja določimo zaporedje dogodkov, ki lahko poškodujejo sredico, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo.
70.2
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami drugega nivoja določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za preprečitev in omilitev teh izpustov.
70.3
Z verjetnostnimi varnostnimi analizami tretjega nivoja se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
71.
vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
72.
vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
73.
zagon je proces, s katerim se že zgrajeni objekt z vsemi SSK usposobi za obratovanje in preveri, ali so v skladu s projektom in projektnimi osnovami oziroma ali ustrezajo obratovalnim pogojem in omejitvam.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.