4. člen
(splošne projektne osnove)
(1)
Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
-
posebne varnostne analize v postopku priprave državnega prostorskega načrta,
-
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti oziroma
-
varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih.
(2)
Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, ali upravljavec, ki namerava tak objekt razgraditi, mora v projektnih osnovah:
1.
izbrati projektne dogodke s seznama vseh predpostavljenih začetnih dogodkov, pripravljenega v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika, ki bi lahko imeli vpliv na varnost sevalnega ali jedrskega objekta in katerih verjetnost nastanka ni zanemarljivo nizka;
2.
zagotoviti, da bodo spoštovana varnostna določila iz varnostnega poročila, upoštevajoč vse življenjske faze objekta: gradnjo, poskusno obratovanje, obratovanje, prenehanje obratovanja, razgradnjo, zaprtje odlagališč, zaključek morebitnih rudarskih del oziroma dolgoročni nadzor odlagališč;
3.
za objekt dokazati, da so uporabljeni projektni standardi in materiali, primerni za zagotavljanje varnega obratovanja, upoštevajoč predvideno obratovalno dobo objekta oziroma, če je objekt odlagališče, tudi čas po njegovem zaprtju, dokler mora odlagališče opravljati izolativno funkcijo;
4.
upoštevati staranje SSK in zagotavljanje izvajanja varnostnih funkcij v vsej obratovalni dobi oziroma, če je objekt odlagališče, tudi v času po njegovem zaprtju ter predvideti ukrepe za njihovo vzdrževanje, preizkušanje in preglede med obratovalno dobo;
5.
zagotoviti, da bo preprečena ali, če je preprečitev neuspešna, ublažena čezmerna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju zaradi projektnih dogodkov, dogodkov, ki presegajo projektne dogodke in, če je objekt jedrska elektrarna, tudi zaradi izbranih težkih nesreč;
6.
zagotoviti, da doze sevanja prebivalstva in delavcev ter vplivi na okolje v vseh stanjih objekta, pri jedrski elektrarni pa tudi med težko nesrečo ne presegajo predpisanih meja in so tako majhni, kolikor je to smiselno mogoče izvesti;
7.
zagotoviti zaščito pred radiološkimi posledicami objekta v takem obsegu, da zdravje ali življenje nobenega prebivalca ni izpostavljeno bistveno večjemu tveganju, kakor bi bilo, če ne bi bilo objekta;
8.
zagotoviti mnogovrstne fizične pregrade za preprečitev in, če je preprečitev neuspešna, omilitev nenadzorovanih izpustov radioaktivnih snovi v okolje, upoštevaje načelo obrambe v globino;
9.
zagotoviti, da se kar najbolj prepreči ogroženost celovitosti posamezne fizične pregrade;
10.
zagotoviti, da ne bo odpovedala posamezna fizična pregrada med izvajanjem svoje funkcije;
11.
zagotoviti, da ne bo porušena fizična pregrada zaradi posledic porušitve druge fizične pregrade;
12.
zagotoviti, da nadzorni in opozorilni sistemi ustrezajo obratovalnim potrebam objekta ter obratovalnemu osebju omogočajo lahko razumevanje in hitro odzivnost ob projektnih dogodkih in nesrečah;
13.
zagotoviti, da projektne osnove vsebujejo zahteve o požarni varnosti, pripravljene na podlagi analize požarne nevarnosti in ob uporabi načela obrambe v globino;
14.
zagotoviti, da mora operater po tem, ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, imeti 30 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka;
15.
če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov zagotoviti, da v skladu s scenarijem normalnega razvoja obremenitev okolja z radioaktivnimi snovmi in sevanjem ne presega predpisanih obremenitev.
(3)
Ne glede na določbo 14. točke prejšnjega odstavka tega člena mora biti za jedrsko elektrarno Krškem v projektnih osnovah zagotovljeno, da ima operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. Vsako ukrepanje operaterja, ki je v skladu s projektom potrebno v prvih 30 minutah po dogodku, mora biti upravičeno, podprto s pisnimi postopki in redno urjeno na simulatorju.