Hujše odvetnikove kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:
1.
kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
2.
neopravičena odklonitev zagovora ali zastopanje stranke, kadar ga za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče ali v skladu s statutom pristojni organ zbornice;
3.
kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;
4.
neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva;
5.
zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora;
6.
neopravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je prejel za stranko;
7.
ukvarjanje s posli in aktivnostmi v nasprotju z 12. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;
8.
nezmožnost izplačila denarnih sredstev, prejetih za stranko;
9.
omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse;
10.
opravljanje odvetniškega poklica med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali opravljanje del, ki pomenijo izigravanje ukrepa;
11.
nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne, ki ima za posledico povzročitev škode odvetniku, ki ga nadomešča ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;
12.
podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se ukvarja z nudenjem pravne pomoči, pa ne deluje v skladu z zakonom o odvetništvu (nezakonito dajanje pravne pomoči);
13.
kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata;
14.
če je odvetnik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev;
15.
če vedoma, v nasprotju z 29. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike, prevzame drugemu odvetniku zastopanje njegove stranke;
16.
zastopanje katere od strank, če je odvetnik obravnaval pravni posel za dve ali več strank v sporu o pravnem poslu med njimi;
17.
zastopanje družbe, katere ustanovitelj, član ali družbenik je, v nasprotju z 49. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;
18.
neposredno ali posredno reklamiranje odvetniške dejavnosti v nasprotju z zakonom o odvetništvu in kodeksom odvetniške poklicne etike;
19.
iskanje in pridobivanje stranke na odvetniku neprimeren način v nasprotju s 24. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike;
20.
sodelovanje z gospodarskimi družbami, ki reklamirajo opravljanje dejavnosti pravnega svetovanja;
21.
neplačilo članarine ali drugih prispevkov zbornici šest mesecev po zapadlosti;
22.
neplačilo zavarovalnega prispevka zbornici;
23.
neizpolnitev ali kršitev obveznosti, naloženih s pravnomočno disciplinsko odločbo;
24.
neizpolnjevanje obveznosti iz naslova vzajemne pomoči;
25.
nespoštovanje sprejetih mnenj in načelnih mnenj Komisije za etiko;
26.
neusklajeno delovanje odvetnika oziroma odvetniške družbe ali odvetniške pisarne s predpisi o odvetništvu ali zavajanje javnosti z neresničnimi navedbami v imenu firme odvetniške družbe ali odvetniške pisarne ali njene podružnice;
27.
zaračunavanje dodatnega plačila za delo upravičencu do brezplačne pravne pomoči poleg nagrade, do katere je odvetnik upravičen po odločbi o dodelitvi take pomoči;
28.
kadar odvetnik, ki je bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v proračun ne vrne in neupravičeno zadržuje denarna sredstva, ki jih je za zastopanje upravičenca do take pomoči prejel od sodišča ali nasprotne stranke po pravnomočnem zaključku postopka.