(1)
Če obsojenec dosega najmanj povprečen uspeh pri delu in redno dela poln delovni čas, mu pripada dodatek za stalnost pri delu, in sicer v višini:
(2)
Obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu tudi, če mu ni omogočeno redno delo, potem ko je bil že razporejen na delo, ali če se mu delo zagotavlja v krajšem delovnem času od polnega.
(3)
V primeru prekinitve dela zaradi upravičenih odsotnosti z dela obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu, ki ga je dosegel pred prekinitvijo dela, če se po prenehanju razloga za odsotnost vrne na delo.
(4)
Osnova za obračun dodatka za stalnost je osnovno plačilo iz 10. člena tega pravilnika.
(5)
Inštruktor oziroma drug pooblaščen uslužbenec zavoda za vsakega obsojenca beleži izpolnjevanje obveznosti in pogojev iz tega člena.
(6)
Če obsojenec izgubi pravico do stimulativnega dodatka za stalnost, začne doba za njegovo pridobitev teči znova.