Površina bivalnega prostora se določi po tehle normativih:
1.
najmanj 2 m2 za osebo v zakloniščih do 7 oseb, ki se ne zračijo prisilno;
2.
najmanj 0,10 (6 + n/100) m2 za osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in se ne klimatizirajo, n = predvideno število oseb v zasedenem zaklonišču;
3.
najmanj 0,60 m2 za osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in klimatizirajo.
Višina bivalnega prostora se določi glede na prvotni namen zaklonišča, ne sme pa biti manjša od 2,60 m. Izjema so družinska zaklonišča, ki lahko imajo bivalni prostor visok 2,20 m.
Bivalni prostori se praviloma predvidijo največ za 100 oseb in so lahko med seboj ločeni tudi z montažnimi stenami.