Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

Upravljavec obstoječe srednje kurilne naprave na tekoče gorivo, ki je bila zgrajena ali dana v obratovanje do 31. decembra 2011, in srednje kurilne naprave na tekoče gorivo, za katero je bilo do 31. decembra 2011 pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje, mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij snovi določbam te uredbe:

najpozneje do 31. decembra 2017, če je bila obstoječa srednja kurilna naprava izdelana pred letom 1995;

največ do dopolnjenih 27 letih od leta izdelave obstoječe srednje kurilne naprave, če je bila izdelana v letu 1995 ali pozneje.

Do prilagoditve obstoječe srednje kurilne naprave iz prejšnjega odstavka določbam te uredbe se ne glede na določbo 16. člena te uredbe uporabljajo naslednje mejne vrednosti:

170 mg/m3 za emisijo ogljikovega monoksida;

250 mg/m3 za emisijo dušikovih oksidov pri uporabi plinskega olja;

350 mg/m3 za emisijo dušikovih oksidov pri uporabi težkega kurilnega olja;

1 700 mg/m3 za emisijo žveplovih oksidov;

50 mg/m3 za celotni prah, razen za naprave, ki uporabljajo za gorivo plinsko olje, metanol, etanol, neobdelano rastlinsko olje ali metilester iz rastlinskega olja, pri katerem se koncentracija celotnega prahu v dimnih plinih ne ugotavlja;

dimno število 1 za naprave, ki uporabljajo za gorivo plinsko olje, metanol, etanol, neobdelano rastlinsko olje ali metilester iz rastlinskega olja;

šest odstotkov računske vsebnost kisika v dimnih plinih srednje kurilne naprave, ki uporablja odpadno lužino iz proizvodnje celuloze;

tri odstotke računske vsebnost kisika v dimnih plinih srednje kurilne naprave, ki uporablja tekoče gorivo, ki ni odpadna lužina iz proizvodnje celuloze.