Ta vsebina je neaktualna
20. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev <br />
Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)
(1)
Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, ko zaradi poslovnih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katero so sklenili delovno razmerje, oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del v družbi.
(2)
Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ družbe, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
(3)
Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabilti za razrešitev teh presežkov, določi poslovodni organ družbe.
(4)
Program razreševanja presežnih delavcev pripravi delodajalec. Program mora biti finančno ovrednoten, kadar gre za večje število presežnih delavcev.
(5)
Za večje število presežnih delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 koledarskih dneh nepotrebnih najmanj:
-
10 delavcev v podjetju – družbi z do 100 delavci;
-
10% delavcev v podjetju – družbi s 100 do 300 delavci;
-
30 delavcev v podjetju – družbi z več kot 300 delavci.
(6)
Pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev je poslovodni organ dolžan posredovati sindikatom pri delodajalcu pisno obrazložitev vzrokov za uvedbo začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih, na katerih začasno ni dela, in o predlaganih ukrepih.