62. člen Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko...

62. člen

Plača za delovno uspešnost delavca

(1)

Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih merilih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca. Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.

Stimulativni del plače vključuje:

del plače iz naslova napredovanja: kriteriji za napredovanje morajo biti vnaprej opredeljeni, o napredovanju posameznika odloči vodilni delavec;

del plače iz naslova delovne uspešnosti: osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.

(2)

Zaposlenim pripada plača za delovno uspešnost iz dveh naslovov.

Izplačila iz naslova poslovne uspešnosti družbe: kriterije za določitev izplačila na podlagi poslovne uspešnosti družbe se določi v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktu družbe. Izplačila iz naslova uspešnosti so lahko del plače, nagrade ali v drugi obliki. Višino izplačila se določi ob sprejemu letnega poslovnega načrta družbe, obliko in roke izplačil pa pred posameznimi izplačili.

Delavcu, ki ni delal vse obdobje, pripada del plače na tej podlagi oziroma druga oblika izplačila sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.

(2.1)

Plača iz naslova stimulacije:

(a)

Osnove za določanje stimulacije so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Stimulacija delovnega prispevka delavca se ugotavlja z metodami merjenja ali ocenjevanja, primerjave kazalcev ter na osnovi doseganja dogovorjenih ciljev.

(b)

Stimulacija se lahko določa za posameznika ali skupino delavcev, in sicer po vnaprej določenih merilih, ki morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.

(c)

Oblike stimulacije so lahko na primer:

provizije,

količinski normativi,

premijske nagrade,

prihranki na stroških,

delo v projektih.

(d)

Natančnejša merila za določanje stimulacije zaposlenih se obvezno opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktih družbe.

(e)

Stimulacija se prišteva ali odšteva k delavčevi mesečni izračunani plači.

(f)

Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.

(2.2)

Plača iz naslova napredovanja

(a)

Zaposleni v času opravljanja dela pridobivajo dodatna znanja in izkušnje, zato so pri delu lahko različno učinkoviti. Za spodbujanje pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj in za učinkovitejše opravljanje nalog gospodarske družbe oblikujejo sistem napredovanja zaposlenih v okviru istega delovnega mesta.

(b)

Plača iz naslova napredovanja se prišteva k mesečni izračunani osnovni plači.

Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije