Uredba o državnem prostorskem načrtu za plavajočo sončno elektrarno Družmirje

Posegi v tla in izkop krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina rodovitne zemlje. S tlemi se ravna trajnostno tako, da se ohranijo njihova različnost, kakovost in sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev. Pred izvedbo krajinskorekreacijskih ureditev se izdela ocena ničelnega stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

Pri zemeljskih izkopih je treba ločiti rodovitno zemljo od nerodovitnih plasti tal in jo ustrezno ločeno skladiščiti. Neonesnažena rodovitna zemlja se uporabi za zunanje ureditve okolice na območju izvedenih ureditev. Pri načrtovanju oziroma izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal. Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, je treba uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se neonesnažena rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Rodovitni in nerodovitni del tal se po odrivu začasno skladiščita ločeno in po končanih delih uporabita ločeno.

Zaradi izvedbe posegov poškodovana tla se sanirajo tako, da se vzpostavi prvotno stanje, ali pa se načrtovane ureditve izvedejo tako, da se ne poslabša prvotno stanje tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.

Za zmanjševanje zbitosti tal se omejijo prevozi. Izvajajo se prednostno po obstoječih poteh oziroma izključno po poteh, predvidenih s projektom, in ne po sosednjih zemljiščih. Preprečiti je treba nenadzorovane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Posegi s težkimi stroji se izvajajo le v suhem vremenu.

Vsa dela, povezana z odstranitvijo, začasnim skladiščenjem in navažanjem rodovitne zemlje, morajo potekati v skladu z izdelanim načrtom za ravnanje z rodovitno zemljo in pod nadzorom agronoma. Čas del se opredeli ob upoštevanju vlažnosti in plastičnosti tal.

Posebna pozornost se nameni ravnanju z nevarnimi snovmi. Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov neposredno na tleh ni dopustno. Onesnaževanje tal je treba kar najbolj preprečiti.

Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela se omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se ta ne poškodujejo. Če se poseganje na sosednja zemljišča izkaže kot nujno za izvedbo posega, je treba prej pridobiti soglasje lastnika zemljišča, po končani gradnji pa površine sanirati. Treba je preprečiti vse poškodbe tal, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega začasnega skladiščenja, mešanja horizontov in podobno. Za začasne gradbene površine se prednostno uporabljajo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine.

Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Oskrba delovnih strojev z gorivom ali mazivi in njihovo parkiranje med izvajanjem posega morata potekati tako, da je preprečeno uhajanje, izcejanje ali izpuščanje teh snovi v okolje. Ob morebitnem uhajanju, izcejanju ali izpustu teh snovi je treba gorivo in maziva zadržati in zagotoviti njihovo varno odstranitev.

V primeru začasnega skladiščenja rodovitne zemlje do njene vnovične uporabe se dopusti višina začasno skladiščene rodovitne zemlje 1,5 m, lahko tudi do 2,5 m, če gre za njeno kratkotrajno skladiščenje. Če je čas začasnega skladiščenja rodovitne zemlje daljši od treh mesecev, je treba lokacijo začasnega skladiščenja ustrezno oblikovati in zatraviti, da se preprečijo zapleveljenje ter vodna in vetrna erozija. Začasno skladiščenje rodovitne zemlje se prednostno ne sme izvajati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih.