(1)
Podatki o vodovarstvenih območjih so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2)
Pri gradnji se za preprečitev morebitnih vplivov na podzemne vode izvajajo naslednji ukrepi:
-
posegi v tla ter izkop krovnih plasti in peščeno-prodnega zasipa se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
-
vsi gradbeni in odpadni materiali se začasno skladiščijo na za to določenih lokacijah;
-
na gradbišču se uporablja le brezhibna gradbena mehanizacija, opremljena z lovilniki olja in nevtralizacijskim sredstvom. Redno se preverja morebitno puščanje motornega olja, maziv in podobnega na gradbenih vozilih in napravah. Kot alternativa se lahko v ta namen uporabi biorazgradljivo olje;
-
v primeru iztekanja goriva in maziv ali druge nevarne snovi se uporabi nevtralizacijsko sredstvo in izkopano onesnaženo zemljino odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave;
-
v času izvajanja del se na celotnem območju zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nenadzorovanimi izpusti nevarnih snovi (goriva iz gradbene mehanizacije) v tla oziroma vodotok;
-
na gradbišču se uporabljajo le kemična stranišča, razen v primeru, ko je urejeno odvajanje v javno kanalizacijo;
-
v jarke za srednjenapetostne kable in v območja depresij na delovišču se vgradi ves neonesnaženi izkopani material. V jarkih za kable se ohrani primarna zbitost zemljine;
-
pri prečkanju reke Pake se uporabi zaprti sistem vrtanja brez odprtega izkopa;
-
v primeru poznejšega odkritja vira pitne vode se dela začasno ustavijo oziroma prilagodijo ali omejijo.
(3)
V primeru izrednih dogodkov med gradnjo se zagotovijo naslednji ukrepi:
-
kraj dogodka se ustrezno zavaruje in označi;
-
takoj oziroma v najkrajšem možnem času se izkoplje vsa onesnažena zemljina, zemeljski izkop se ločeno začasno skladišči na gradbišču ter odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu njihove obdelave;
-
prepreči se možnost nastanka požara;
-
mesto razlitja se posipa z absorbentom. Količina in mesto opreme se določita v odvisnosti od količine snovi, ki lahko povzroči onesnaženje, ter ob upoštevanju občutljivosti obravnavane lokacije in ranljivosti vodonosnika;
-
absorbna snov se odstrani tako, da ne povzroča onesnaženja okolja;
-
v primeru razlitja nevarne snovi se absorbent posipa na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža;
-
o nesreči se nemudoma obvesti center za obveščanje in nadzor nad gradnjo;
-
glede na količino in vrsto izlite snovi se vzpostavi spremljanje kemijskega stanja podzemne vode dolvodno v razpoložljivih piezometrih. Pooblaščeni laboratorij in izvajalec hidrogeološkega nadzora pripravita program nadaljnjega spremljanja stanja za ugotavljanje morebitnega prodora onesnaženja v vodonosnik z določitvijo parametrov, ki so lahko posledica onesnaženja.
(4)
Za primere izrednih dogodkov v času obratovanja se izdela protokol. Uporabljajo se tehnično brezhibna plovila in vozila.
(5)
Uporaba herbicidov, pesticidov ali drugih kemikalij na območju državnega prostorskega načrta ni dopustna.
(6)
Panele je dopustno čistiti samo z vodo. Čiščenje modulov se izvaja sproti, da se zmanjša količina umazanije, ki se s čiščenjem sprosti v vodo.