52. člen
(ukrepi za ohranjanje narave)
(1)
Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
(2)
Pri urejanju nadomestnih habitatov gramoznic se upoštevajo te zahteve:
-
pred potopitvijo gramoznic se zagotovi fizična premestitev odmrlih in požaganih starih dreves skladno z določili 12. člena te uredbe in manj mobilnih živalskih vrst, npr. močvirske sklednice, v nadomestne biotope ali začasno v druge biotope, iz katerih bodo vanje premeščene po njihovi dokončni ureditvi;
-
pred potopitvijo gramoznice Vrbina se larve kačjih pastirjev in osebki močvirske sklednice preselijo v NH1 in NH2;
-
polovica vseh načrtovanih nadomestnih habitatov se uredi pred začetkom polnitve bazena, preostale ureditve pa se začnejo izvajati po prvi polnitvi in se izvedejo postopno v nadaljnjih letih glede na dinamiko pridobivanja gramoza iz gramoznic;
-
na začetku fizičnega poseganja v območje gramoznice Vrbina mora biti funkcionalnih 50 % vodnih habitatov. Območje gramoznice Vrbina obsega vodno površino in pas zemljišča širine 40 m ob gramoznici;
-
na območju nadomestnih habitatov se v soglasju s službo, pristojno za varstvo narave, uredijo dostopne in učne poti, namestijo opazovalnice za ptice in informativne table ter izvedejo druge ureditve, povezane z vzdrževanjem in promocijo habitatov;
-
na območjih nadomestnih habitatov niso dopustne športne dejavnosti in ribolov, razen v delu območja NH1, na katerem je dovoljeno veslanje. Časovni razpored in vrste dejavnosti na teh območjih ter predstavitve se prilagodijo ekološkim zahtevam prisotnih vrst in drugim značilnostim posameznega nadomestnega habitata.
(3)
Vse nove zasaditve se načrtujejo ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca obvodne zarasti, drevesnih gruč, posamičnih dreves in živice ob poteh ter vrstne sestave obstoječega rastja.
(4)
Na čim daljših odsekih brežin Save se ohrani obstoječe rastja. Posekano obrežno rastje se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst drevnine na brežinah bazena, ob novih gramoznicah ter v obvodnem prostoru potokov Močnik, Struga in Potočnica na odsekih, kjer bo to mogoče, še pred začetkom poseganja v obstoječe obrežno rastje ob Savi.
(5)
Obstoječe rastje se ohranja na območjih, na katerih ni načrtovane prostorske ureditve oziroma posegi v prostor. Posebno pomembna je ohranitev starejših vrbovih, dobovih in drugih listopadnih sestojev ter suhih travnikov. Na odsekih brežin bazena, na katerih niso predvidene ureditve brežin s kamnitimi oblogami, se zagotovijo sonaravne oblike utrditve brežin ter zasaditev avtohtonih vrst grmovnic in plezalk. Uredi se čim več takšnih habitatov, ki bodo omogočili tudi uspevanje dreves. Na brežinah s kamnitimi oblogami na območju nihanja gladine vode v bazenu se zasadijo plezalke in grmovne vrste vrb. Po zgraditvi nasipov in ureditvi brežin se nemudoma začne sanacija območja.
(6)
Pri urejanju površinskih voda in načrtovanju ureditev za uravnavanje dinamike in gladine podzemne vode se praviloma zagotavlja ohranitev sedanjih vodnih razmer v vodotokih, pa tudi na mokriščih oziroma površinah, ki so danes pod vplivom visokih voda.
(7)
Z ureditvami visokovodno-energetskih nasipov ter uravnavanjem vodnega režima na kmetijskih in gozdnih površinah na desnem bregu Save se prepreči pogostejše poplavljanje suhih travnikov na območjih Natura 2000.
(8)
Protipoplavni nasipi se uredijo tako, da bodo omogočali nemoten prehod dvoživkam na mrestišča.
(9)
Z zgraditvijo tesnilnih zaves in drenažnih kanalov ter drugimi ustreznimi ukrepi se prepreči dvig podzemne vode, ki bi ogrozil obstoj suhih travnikov na območjih Natura 2000. Ureditve ne smejo potekati preko suhih travnikov, zato da njihova površina ostane nezmanjšana.
(10)
Pri zemeljskih delih se izvajajo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih vrst steblik, tako da se ustrezno ravna z zemljino, v kateri so ostanki teh rastlin, in prepreči njihov nadaljnji obstoj.
(11)
Po končanih delih v okviru načrtovanih ureditev se zagotovita sanacija poškodovanih površin (območje gradbišča) in zatravitev z uporabo travne mešanice v sestavi, podobni rastju na obstoječih ekstenzivnih travnikih.
(12)
Pri urejanju brežin bazena in pritokov Save se upoštevajo te zahteve:
-
pritoki Save se urejajo le v nujnem obsegu, in sicer s sonaravnimi ukrepi in uporabo naravnih materialov,
-
obrežna zarast ob strugi Močnika se pri celotni potezi urejanja lahko odstrani le v najnujnejših primerih in samo na enem bregu. Struga se ob morebitni prestavitvi na novo zasadi. Dela naj se izvajajo kolikor mogoče hitro, da se motnje omejijo na kar najkrajši čas,
-
na območjih, na katerih bo treba odstraniti obvodno zarast ali omejke, se zagotovi ustrezna nadomestitev z zasaditvijo avtohtonih vrst drevnine,
-
kjer se posegom v brežine pritokov ni mogoče izogniti, se za utrjevanje uporabljajo naravni materiali in oblikujejo brežine z razgibanimi nakloni,
-
pri pritokih, v katerih so pomembnejše ribe z naravovarstvenega in ribogojnega vidika, se njihovi izlivi v bazen ali strugo Save uredijo tako, da je mogoč prehod rib iz akumulacije hidroelektrarne v pritoke in obratno, tako da se zagotovi nemotena prehodnost vodnih koridorjev vidre,
-
predvideni zadrževalniki plavin na pritokih Save ne smejo onemogočati gorvodnega in dolvodnega prehajanja vodnih organizmov,
-
na vodni strani brežin akumulacije naj se na mestih, na katerih je to hidravlično izvedljivo, oblikujejo manjši zalivi velikosti od 2 do 10 metrov z različnimi globinami vode (sipine, tolmuni).
(13)
Na ureditvenem območju državnega prostorskega načrta se gensko ali kako drugače biotehnološko spremenjeni organizmi ne smejo spuščati v naravo.
(14)
Med gradnjo se prepreči izcejanje snovi, ki so strupene ali škodljive za vodne organizme ali onesnaženje z nevarnimi gradbenimi odpadki. Zemeljska dela se izvajajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(15)
Za preprečitev svetlobnega onesnaževanja se dela med gradnjo v čim večjem obsegu opravljajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem območju. Za osvetljevanje se uporabljajo zasenčena svetila in s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe.
(16)
Izvajalci morajo posege čim bolj prilagoditi življenjskemu ciklu živali:
-
v Savi ter potokih Potočnica, Močnik in Struga se vsi posegi načrtujejo zunaj časa drsti nesalmonidnih vrst rib, ki traja od 1. marca do 30. junija, in se izvedejo kar najhitreje, da bo vpliv na ribe čim manjši;
-
posegi na območje gramoznice Vrbina in širše območje potoka Struga se začnejo izvajati v avgustu ali pozneje, ko so paglavci dvoživk že preobraženi in imajo možnost umika iz vodnih habitatov;
-
gradnja iztočnega kanala čistilne naprave Brežice – zahod in Krška vas ter najhrupnejše dejavnosti na objektu naj se izvedejo zunaj gnezditvene in rastne sezone, torej od septembra do februarja;
-
odvažanja proda in poglabljanja struge ter povečevanja naravne kalnosti naj, kolikor je to mogoče, ne bo v življenjsko pomembnih obdobjih živali.
(17)
Na območju državnega prostorskega načrta naj se zagotovi sanacija virov onesnaženja Save še pred gradnjo akumulacije.
(18)
Mikrolokacija trase iztočnega kanala čistilne naprave Krška vas in Brežice – zahod, dostopnih poti in minimalnega območja gradbišča se določi tako, da bo prizadete čim manj drevnine.
(19)
Temperatura vode se v točki mešanja ne sme dvigniti za več, kolikor je predpisano v upravnih dovoljenjih NEK, in ne sme preseči mejne dopustne vrednosti, predpisane v upravnih dovoljenjih NEK.
(20)
Če bodo parametri za ciprinidne vode presegli mejne vrednosti, določene v predpisih s področja kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, koncesionar s svojim delovanjem ne sme poslabšati kakovosti vode na območju koncesije, za zagotovitev predpisane kakovosti vode reke Save pa je odgovoren Koncedent. Izvzeti so dogodki, ki so opredeljeni kot višja sila.
(21)
Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi ta območja kakor koli ogrozili, zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se tudi občasen naravovarstveno-geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot, ter za ohranitev teh vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, in v skladu z Naravovarstvenimi smernicami za državni prostorski načrt za območje HE Brežice, ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, junija 2008.
(22)
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah iz prejšnjega odstavka tega člena in navajajo posebno varstveno območje pSCI 3000227 Krka (območje Natura 2000), ekološko pomembno območje Save od Radeč do državne meje, predlog območja Natura 2000 spodnja Sava (pSCI), naravne vrednote Stari Grad – gramoznica, 8169 V Močnik, 8336 Struga, 128 V Krka in predlog naravne vrednote gramoznica Vrbina.
(23)
Ribiško gospodarjenje v bazenu se uskladi z novimi razmerami, kar se opredeli v ribiško-gojitvenih načrtih.
(24)
Izvajalci vsaj 14 dni pred začetkom posegov v vodotoke obvestijo pristojno ribiško družino, ji predložijo časovni načrt gradnje in omogočijo dostop do gradbišča, pa tudi nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.