Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice

Na območjih, določenih v točki c) 4. člena te uredbe, se izvedejo omilitveni ukrepi vzpostavitve nadomestnih habitatov.

Na celotnih območjih, določenih v točki c) 4. člena te uredbe, se do začetka urejanja nadomestnega habitata ohrani nespremenjena kmetijska raba ali se ta raba prilagodi pogojem za izvedbo nadomestnega habitata.

Za nadomestitev naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov v gramoznici Vrbina ter na gozdnih in travniških površinah, ki bodo trajno izgubljeni zaradi ureditve bazena in odlagališč sedimenta, se uredijo nadomestni habitati, s katerimi bodo zagotovljene ugodne razmere za razvoj naravne sukcesije in vrst. Nadomestne gramoznice (NH1, NH2, NH4 in NH5) se urejajo na približno 45 ha vodnih površin z napajanjem iz podzemne vode, in sicer s postopnim izkopom gramoza tako, da se v čim krajšem času pridobijo čim večje vodne površine z urejenimi brežinami. Poskrbi se za zasaditev avtohtonega hidrofilnega rastja, ki bo v najkrajšem možnem času sprožila naravno sukcesijo ob hkratnem črpanju gramoza vse do predvidenih končnih meja vsakega nadomestnega habitata. V vodi ob južnem bregu NH1, ob polotočku ter ob vzhodni strani otočka med NH1 in NH2 se uredijo strukture – otočki z uporabo debel in skal, ki bodo primerni za močvirsko sklednico. Na zahodni strani otočka med NH1 in NH2 se uredi habitat, primeren za malega martinca; peščene brežine se izvedejo položno v nagibu 1: 5 z zveznim prehodom v naravno brežino. Vsaj tretjina novonastalih brežin NH2 se na zgornjem, suhem delu izvede v nagibu 1: 5 in zveznim prehodom v naravno brežino.

Na brežinah ter po nasipu NH1 in NH2 se zasadijo obrečno vrbovje, jelševje in jesenovje ter dob. V gramoznicah se zasadi vodno rastje (navadni rogolist, klasasti in vretenčasti rmanec, črnordeča in dolgolistna ostrica, bleščeči dristavec, suličastolistni porečnik, nemška in vodna perunika ter podobno).

Dostopi do vode se na območju NH1 ne načrtujejo.

Na območju nadomestnega habitata NH1-gramoznice je dopustno veslanje od 1. julija do 15. septembra. Organizirane veslaške tekme naj se končajo do 18. ure. Plovna pot je dopustna 15 m od brežin, v ta namen se vzdolž slednjih postavijo varovalne boje.

Nadomestno mokrišče (NH4) se uredi na levem bregu tik pod jezovno zgradbo, delno kot plitve vodne površine in delno kot poglobitev v terenu z gladino podzemne vode neposredno pod površino terena z začetno zasaditvijo hidrofilnih rastlinskih vrst.

Nadomestni habitat Mlake za želvo sklednico (NH6) se uredi na mestu obstoječih mlak, ki se sanirajo in obnovijo, uredijo pa se tudi površine za odlaganje jajc.

Nadomestni gozdovi in travniki (NH3) se urejajo s takim načinom gospodarjenja, ki bo omogočil razvoj habitatov, značilnih za ekstenzivne travnike; drugačna raba teh površin ni dopustna. Na površinah, predvidenih za ureditev suhih travnikov, se zamenja vrhnji sloj tal ter prenesejo travna ruša in podzemni deli posameznih vrst (npr. kukavičevk) z obstoječih suhih travnikov. Zagotovijo se ukrepi za preprečitev dviga podzemne vode nad 2 m pod površino terena. Po potrebi se izvedejo ureditve (npr. drenažni kanali) za odvod morebitnih vodnih količin, ki bi lahko povzročile spremembo teh habitatov. Ureditve ne smejo potekati preko suhih travnikov, zato da njihova površina ostane nezmanjšana.

Kot mirna območja se urejajo vsi nadomestni habitati, pa tudi površine ob sotočju Save in Krke ter obrežja akumulacijskega bazena in sam akumulacijski bazen na odseku dolvodno od načrtovanega mostu pri Žadovinku do odlagališč za sedimente ter obrežja akumulacijskega bazena vzdolž nadomestnega habitata NH5 in razširjenih brežin z gnezdilnimi stenami.

Plitvine s trstišči se izvedejo v bazenu vzdolž desne brežine okvirno med km 744 330 in km 745 130 ter vzdolž leve brežine med km 745 120 in km 745 640, delno pa se zasadijo z grmovnicami, tako da bo omogočeno tudi gnezdenje malega martinca.

Za gnezdenje vodomca se na vsaj desetih lokacijah na razširjenih delih nasipov vzdolž bazena zgradijo peščene stene iz menjajočih se slojev peska in melja s skoraj navpično brežino na vodni strani.

Plavajoči otoki, namenjeni gnezdenju čiger, se izvedejo kot splavi, pritrjeni na brežino ali dno bazena. Otok kot habitat za ptice se izvede v bazenu v bližini novourejene brežine; uredijo se položne brežine otoka, ograje na otoku pa niso dopustne.

Drenažni kanal na desnem bregu se v dolžini približno 3,5 km uredi sonaravno, tako da bodo v njem zagotovljene ustrezne življenjske razmere za reofilne vrste rib. Pri načrtovanju kanala se ne posega v območje suhih travnikov. Drenažni kanal se dimenzionira tako, da bo na svojem iztoku v Savo ob srednjem dotoku podzemne vode prevajal 0,8 m3/s. Dno drenažnega kanala se uredi v splošnem naklonu 0,05–0,12?% %. Izvedejo se brzice z globino toka 0,2–0,5 m in s hitrostjo toka do 1 m/s ter tolmuni z globino toka 0,25–1,00 m, temu pa se prilagodijo širina in vzdolžni nakloni dna kanala. Sonaravno urejeni drenažni kanal se zgradi vzporedno z drugimi deli, tako da bo deloval takoj ob polnitvi akumulacije. Do izdelave poročila o vplivih na okolje se zagotovijo strokovne podlage za natančnejšo ureditev tega kanala.

Območje med Savo in Krko se od železnega mostu ohrani kot mirno območje brez dodatnih poti in ureditev z ohranitvijo obstoječega reliefa in rastja, morebitni nujni posegi v brežine Save pa se izvedejo čim bolj sonaravno.

Zagotovi se postavitev netopirnic, katerih podrobnejše lokacije se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na območju med nadomestnim habitatom NH2 in Brežicami se za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ohranijo: del topolovih nasadov in obrečnih gozdov ter obstoječe in predvideno obrežno rastje ob potokih Močnik in Struga v skupni površini približno 101 ha, tako da se oblikuje habitat mehkolesne loke, ki bo dolgoročno zagotavljal preživetje populacije hrošča kukuja. Na tem območju se opredeli vsaj deset enakomerno razporejenih ekocelic velikosti med 1–2 ha oziroma vsaj 13?% % celotne površine (13,13 ha). Naslednjih deset let naj se na območju 101 ha zagotovita vsakoletno spremljanje stanja populacije hrošča kukuja in poročanje o tem.

Na območju topolovih nasadov, ki se s kombinacijo naravne sukcesije in zasaditve avtohtonih, rastišču primernih drevesnih vrst spremenijo v naravni gozd, ter na območju obrečnih gozdov se ohranijo mrtva in odmirajoča drevesa (vrba, topol, jesen, hrast) s premerom najmanj 20 cm, s poudarkom na drevesih, debelejših od 50 cm, tako da se ohrani vsaj 5?% % odmrle lesne mase glede na celotno lesno zalogo. Na ti območji in na obrežne pasove potokov Močnik in Struga ter na območje nadomestnega gozda (NH3) se iz gozdov z levega brega Save, ki bodo zaliti zaradi akumulacije, in iz topolovih nasadov, ki bodo odstranjeni (posekani, izruvani), prestavijo posamezna starejša, odmrla stoječa in ležeča drevesa (vrba, topol, jesen, hrast) s premerom vsaj 50 cm. Natančno število dreves, ki se prestavijo, se določi v strokovnih podlagah med pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje, toda znaša naj vsaj 4 drevesa/ha. Natančne lokacije se določijo na terenu s sodelovanjem dendrologa in biologa (strokovnjaka za saproksilne hrošče). Prestavitev se izvede še pred začetkom poseganja v obstoječe obrežno rastje ob Savi.

Dolvodno od NEK in dolvodno od HE Brežice se izvedejo odseki brežin z naklonom največ 1: 2,5, s čimer se omogoči prehod divjadi.

Razširjene brežine visokovodno-energetskih nasipov na vodni strani se izvedejo na levih in desnih brežinah bazena, tako da se zagotovi razgibanost, podobna naravni, z različnimi nakloni in zveznimi prehodi v raščeni teren ter z vgradnjo kamnov ali skal različne velikosti. Na razširjenih delih brežin se zasadijo avtohtona obvodna drevnina in plezalke.

Pri ureditvi brežin bazena se zagotovijo:

Vzdolž avtocestne ograje se izvedejo tri povišanja terena v približno 100 m dolgih in 10 m širokih pasovih zemljišča nad gladino visoke vode s povratno dobo 100 let, z zelo blagimi brežinami, ki bodo omogočale kmetijsko rabo, na zgornji površini pa se zasadijo drevesa in grmovnice, tako da se zagotovijo dodatne površine za umik divjadi ob poplavah.

Za vse prizadete vrste in habitatne tipe je treba ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje zagotoviti strokovne podlage za natančno določitev lokacij nadomestnih habitatov in njihove ureditve, vključno z ureditvijo prehoda za vodne organizme.

Na območju nadomestnih habitatov se letno spremlja stanje vrst in habitatnih tipov.

Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnih habitatov izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.

Med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne se zagotovi vzdrževanje habitatov.