Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice

Na levem in desnem bregu bazena se izvedejo drenažni kanali in povišanje terena kot ureditev za reguliranje globine podzemne vode.

Drenažni kanali globine 1,0 m do 3,5 m potekajo ob zunanji strani visokovodno-energetskih nasipov ter večinoma v starih rečnih strugah in drugih depresijah na inundacijskem območju Krško-Brežiškega polja. Na krajših odsekih, na katerih zaradi pomanjkanja prostora ureditev odprtega kanala ni mogoča, se izvede vkopana cevna drenaža. Dopustna je premostitev čez drenažne kanale povsod tam, kjer je to potrebno za normalno delovanje prometa, tako da ne bosta ovirani osnovna funkcija in prevodnost kanalov. Podrobnejši poteki drenažnih kanalov in njihovih tehničnih rešitev se določijo v projektni dokumentaciji, pri čemer se zagotovi ohranitev osnovne funkcije drenažnega kanala.

Če se na podlagi monitoringa ugotovi, da gladina podzemne vode v zaledju visokovodno-energetskih nasipov presega sprejemljivo koto, je dopustna zgostitev mreže drenažnih kanalov in izvedba drugih ukrepov za vzdrževanje sprejemljivega nivoja gladine podzemne vode.

Za dreniranje podzemne vode se uredi tudi potok Močnik, ki se gorvodno od izlivnega dela na odseku dolžine približno 3,7 km poglobi do 1,0 m pod sedanjim dnom, in sicer z enostransko razširitvijo struge, en breg in del dna pa se ohranita v sedanjem stanju. Na območju poglobitve se peta brežina utrdi s kamnito zložbo. Nova brežina se humusira, zatravi in zasadi z avtohtonim rastjem.

Lokalna povišanja terena se izvedejo na kmetijskih območjih, ki so prikazana na grafičnih prilogah in na drugih površinah, ki so v depresijah, na katerih bo na podlagi podrobnejših hidrološko-hidravličnih preveritev med izdelavo projektne dokumentacije ali po polnitvi bazena ugotovljeno, da bo kota gladine podzemne vode nižja od 1,5 m pod površino terena. Povišanje se izvede bodisi z rodovitno zemljino, odstranjeno z območja bazena, bodisi z drugim ustreznim materialom po predhodni odstranitvi in ponovni vgraditvi rodovitne plasti. Pri izvedbi povišanj je obvezno sodelovanje strokovnjaka pedologa.

Kleti stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov, ki bi jih ogrožala dvignjena kota gladine podzemne vode, se sanirajo ali ščitijo s tesnitvijo kleti ter ureditvijo drenaže glede na konstrukcijo in geometrijo objektov ter koto gladine vode. Če kleti tehnično ni mogoče zavarovati ali so ukrepi dražji od njene vrednosti, se v dogovoru z lastniki zagotovita odškodnina za zmanjšano uporabnost kleti in izoliranje zgornjega dela objekta ali zgradi nadomestni objekt v sklopu funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov ali pa izvede drugo ustrezno nadomestilo.

Ob desnem bregu Save se tik nad jezom NEK, na območju podzemne drenaže s črpališčem tehnološke vode za potrebe NEK, uredi ponikalno polje za bogatenje podzemne vode, s čimer se zagotovi dodaten dotok savske vode v podzemno vodo na območju črpališča. Ponikalno polje se uredi kot jarek med drenažo črpališča in tesnilno zaveso, vanj pa se spušča voda iz Save skozi vtočni objekt, opremljen z zapornico za uravnavanje dotoka.

Podvozi pod avtocesto, na katere vpliva dvig podzemne vode, se zatesnijo po načelu za vodo neprepustne sklede, padavinska in pronicajoča voda pa se prečrpava v ponikalnice.

Ponikalnice, ki se jim zaradi dviga podzemne vode zmanjša zmogljivost, se povišajo na ustrezno višino nad gladino podzemne vode oziroma razširijo.

Dopustno je odvajanje padavinske vode iz poslovne cone Vrbina ter z lokalnih cest in kolesarskih povezav v drenažni kanal.

Če se ugotovi, da dvig gladine podzemne vode povzroča škodo v objektih zunaj tega državnega prostorskega načrta, se zagotovijo ustrezni sanacijski ukrepi.