Za ugotavljanje toksikoloških lastnosti strupov in določanje stopnje njihove strupenosti se uporabljajo tele metode:
1)
akutna oralna, akutna dermalna oziroma akutna inhalacijska toksičnost se ugotavlja z največ 14-dnevnim preskušanjem na najmanj dveh vrstah živali obeh spolov, od katerih je ena žival podgana;
2)
iritacija kože se ugotavlja s preskušanjem na obriti koži albino kuncev ali podgan;
3)
iritacija očesne sluznice se ugotavlja s preskušanjem na očesu kunca;
4)
občutjivost kože se ugotavlja s preskušanjem na morskem prašičku;
5)
subkronična toksičnost se ugotavlja tako, da se sesalcem obeh spolov 90 dni daje določena dnevna doza strupa na način, ki ustreza fizikalnim, kemičnim in drugim lastnostim strupa. Med ugotavljanjem akutne in subkronične toksičnosti in po njem se spremljajo tudi pojavi kumulativnega delovanja, reverzibilnega delovanja in zapoznelih učinkov strupa (nevrotoksičnost idr.);
6)
kronična toksičnost se ugotavlja z najmanj enoletnim preskušanjem na dveh vrstah sesalcev tako, da se strup vnaša v njihov organizem s hrano;
7)
sinergetično ali antagonistično delovanje sestavin v zmesi se ugotavlja po metodi iz 1. točke tega člena;
8)
mutagenost in kancerogenost se ugotavljata s preskušanjem genskih mutacij, kromozomskih aberacij, dominantno-letalnih mutacij, pojavov in pogostnosti mikronukleusov, primarne okvare dezoksiribonukleinske kisline, pri čemer je treba opraviti najmanj dva izmed navedenih preskusov, od katerih mora biti eden opravljen na sesalcih. Potrditveni test kancerogenosti se opravi po metodah "in vivo";
9)
učinkovanje strupa na reproduktivno moč se ugotavlja s preskušanjem na dveh zaporednih generacijah podgan ali miši;
10)
teratogenost se ugotavlja s preskušanjem na kuncu, miši ali podgani, če teratogenost ni bila ugotovljena pri preskušanju učinkovanja strupa na reproduktivno moč.