Uredba o državnem prostorskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje

Na območju državnega prostorskega načrta so:

evid. št.: 2908 – PREDLAGANO ZAVAROVANO OBMOČJE: Regijski park Mura (status: predlog). Značilnosti: Regijski park Mura obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja reke Mure od Šentilja do Murske šume in tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko;

ident. št.: 4424V – NARAVNA VREDNOTA: Mura, reka, 1, zvrst: ekos, hidr (status: naravna vrednota državnega pomena, v nadaljnjem besedilu: NVDP). Značilnosti: sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči med Šentiljem in Hotizo;

ident. št.: 7469V – NARAVNA VREDNOTA: Mura, loka, 1, zvrst: hidr, zool (status: NVDP). Značilnosti: sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize;

OBMOČJE PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT: Slovenske gorice. Kratka oznaka: nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije);

koda: 42100 – EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE: Mura–Radmožanci. Značilnosti: ekološko pomembno območje obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja ob Muri od Šentilja do Murske šume in tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za DLN za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje« (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Maribor, maj 2007), ki so priloga temu DPN-ju in se hranijo na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor.

Vpliv na brežine in struge vodotokov se omili s čim manjšim posegom v obrežno rastlinstvo in s preprečevanjem »divjega« prečkanja vodotokov s strojno mehanizacijo. Dela se izvajajo zunaj gnezditvene in glavne vegetacijske sezone.

Vodnogospodarska dela se izvajajo sonaravno, po končanju del se vzpostavi prvotno stanje brežine in se kar najbolj ohranijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Opravi se nadomestna saditev drevesnih in grmovnih vrst tam, kjer izvedba utrditve brežine to dopušča (zgornji rob brežine).

Predvidene travnate površine se zasejejo s senenim drobirjem, ki se pridobi na bližnjih travnikih.