Pri določanju sestavin tveganja kot pred tveganjem varovanih postavk podjetje upošteva, ali so sestavine tveganja izrecno določene v pogodbi (pogodbeno določene sestavine tveganja) ali so implicitne v pošteni vrednosti ali denarnih tokovih postavke, katere del so (nepogodbeno določene sestavine tveganja). Nepogodbeno določene sestavine tveganja se lahko nanašajo na postavke, ki niso pogodba (na primer napovedane transakcije) ali pogodbe, ki sestavine ne določajo izrecno (na primer trdna obveza, ki vključuje samo eno enotno ceno namesto formule za določanje cen, ki se navezuje na različne postavke, ki predstavljajo podlago). Na primer:
(a)
Podjetje A ima dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina, katerega cena je določena s pogodbeno opredeljeno formulo, ki se navezuje na blago in druge dejavnike (na primer plinsko olje, kurilno olje in druge sestavine, kot so transportni stroški). Podjetje A varuje pred tveganjem sestavino plinskega olja v tej pogodbi z uporabo terminske pogodbe za nakup plinskega olja. Ker je sestavina plinskega olja določena v določbah in pogojih dobavne pogodbe, je to pogodbeno določena sestavina tveganja. Zato zaradi formule za določitev cene podjetje A sklene, da je izpostavljenost do cene plinskega olja mogoče ločeno določiti, tj. razločevati. Hkrati obstaja trg za terminske pogodbe za plinsko olje. Zato podjetje A sklene, da je izpostavljenost do cene plinskega olja mogoče zanesljivo meriti. Posledično je izpostavljenost do cene plinskega olja v dobavni pogodbi sestavina tveganja, ki se lahko določi kot pred tveganjem varovana postavka.
(b)
Podjetje B varuje pred tveganjem prihodnje nakupe kave na podlagi napovedi glede proizvodnje. Varovanje pred tveganjem se začne do 15 mesecev pred dobavo za del predvidene količine nakupa. Podjetje B sčasoma (ko se približuje datum dobave) povečuje količino, ki se varuje pred tveganjem. Podjetje B uporablja dve različni vrsti pogodb za obvladovanje cenovnega tveganja pri kavi:
(i)
terminske pogodbe za kavo, s katerimi se trguje na borzi, in
(ii)
pogodbe za dobavo kave Arabica iz Kolumbije, ki se dostavi na točno določeno proizvodno mesto. V teh pogodbah se cena tone kave določi na podlagi terminskih pogodb za kavo, s katerimi se trguje na borzi, ki se jim prištejeta točno določena razlika v ceni in spremenljivi strošek logističnih storitev, z uporabo formule za določanje cen. Pogodba o dobavi kave je še neizpolnjena pogodba, v skladu s katero podjetje B opravi dejanski prevzem blaga.
Za dobave, ki se nanašajo na tekočo letino, sklepanje pogodb za dobavo kave podjetju B omogoča, da zagotovi fiksno razliko v ceni med dejansko kakovostjo kave, ki jo kupi (kava Arabica iz Kolumbije), in referenčno kakovostjo, ki je podlaga za terminske pogodbe, s katerimi se trguje na borzi. Vendar za dobave, ki se nanašajo na prihodnjo letino, pogodbe za dobavo kave še niso na voljo, zato ni mogoče točno določiti razlike v ceni. Podjetje B uporabi terminske pogodbe za kavo, s katerimi s trguje na borzi, da pred tveganjem zavaruje sestavino referenčne kakovosti svojega cenovnega tveganja pri kavi za dobave, ki se nanašajo na tekočo ter prihodnjo letino. Podjetje B ugotovi, da je izpostavljeno trem različnim tveganjem: cenovnemu tveganju pri kavi, ki odraža referenčno kakovost, cenovnemu tveganju pri kavi, ki odraža razliko (razmik) med ceno za referenčno kakovost kave in ceno za točno določeno kavo Arabica iz Kolumbije, ki jo dejansko prejme, in spremenljivim stroškom logistike. Za dobave, povezane s tekočo letino, je, potem ko podjetje B sklene pogodbo o dobavi kave, cenovno tveganje kave, ki odraža referenčno kakovost, pogodbeno določena sestavina tveganja, ker formula za določanje cen vključuje indeksacijo na ceno terminskih pogodb za kavo, s katerimi se trguje na borzi. Podjetje B sklene, da je to sestavino tveganja mogoče razločevati in zanesljivo meriti. Za dobave, povezane z naslednjo letino, podjetje B še ni sklenilo nobenih pogodb o dobavi kave (tj. te dobave so napovedane transakcije). Zato je cenovno tveganje pri kavi, ki odraža referenčno kakovost, nepogodbeno določena sestavina tveganja. Podjetje B pri analizi tržne strukture upošteva, kakšno ceno imajo končne dobave kave, ki jo prejme. Tako podjetje B na podlagi te analize tržne strukture sklene, da napovedane transakcije vključujejo tudi cenovno tveganje pri kavi, ki odraža referenčno kakovost, kot sestavino tveganja, ki jo je mogoče razločevati in zanesljivo meriti, tudi če ni pogodbeno določena. Zato lahko podjetje B določi razmerja varovanja pred tveganjem na podlagi sestavin tveganja (za cenovno tveganje pri kavi, ki odraža referenčno kakovost) za pogodbe o dobavi kave kot tudi za napovedane transakcije.
(c)
Podjetje C varuje pred tveganjem prihodnje nakupe reaktivnega goriva na podlagi napovedi glede porabe do 24 mesecev pred dobavo in sčasoma povečuje količino, ki jo varuje pred tveganjem. Podjetje C se pred to izpostavljenostjo varuje z različnimi vrstami pogodb, odvisno od obdobja, ki ga zajema varovanje, kar vpliva na tržno likvidnost izvedenih finančnih instrumentov. Za daljša obdobja (12–24 mesecev) podjetje C uporablja pogodbe za surovo nafto, ker imajo samo te zadostno tržno likvidnost. Za obdobja med 6 in 12 mesecev podjetje C uporablja izvedene finančne instrumente na plinsko olje, ker so dovolj likvidni. Za obdobja do šest mesecev podjetje C uporablja pogodbe za reaktivno gorivo. Podjetje C pri analizi tržne strukture za nafto in naftne produkte ter oceni relevantnih dejstev in okoliščin upošteva naslednje:
(i)
podjetje C posluje na zemljepisnem območju, na katerem je nafta brent referenčna surova nafta. Surova nafta je referenčna surovina, ki vpliva na ceno različnih rafiniranih naftnih produktov kot njihov najosnovnejši vložek. Plinsko olje je referenčni produkt za rafinirane naftne produkte, ki se uporablja kot cenovna referenca za naftne destilate bolj na splošno. To se odraža tudi v vrstah izvedenih finančnih instrumentov za trg surove nafte in trg rafiniranih naftnih produktov v okolju, v katerem posluje podjetje C, kot so:
-
terminska pogodba za referenčno surovo nafto, ki je surova nafta brent;
-
terminska pogodba za referenčno plinsko olje, ki se uporablja kot cenovna referenca za destilate – na primer, izvedeni finančni instrumenti na razmik za reaktivno gorivo zajemajo razliko v ceni med reaktivnim gorivom in navedenim referenčnim plinskim oljem; in
-
izvedeni finančni instrument na razmik zaradi rafiniranja (crack spread) za plinsko olje (tj. izvedeni finančni instrument na razliko v ceni med surovo nafto in plinskim oljem – maržo za rafiniranje), ki je indeksiran na surovo nafto brent;
(ii)
določanje cene rafiniranih naftnih produktov ni odvisno od tega, katero surovo nafto predeluje katera konkretna rafinerija, ker so ti rafinirani naftni produkti (kot sta plinsko olje in reaktivno gorivo) standardizirani produkti.
Zato podjetje C sklene, da cenovno tveganje pri nakupih reaktivnega goriva vključuje sestavino cenovnega tveganja pri surovi nafti, ki temelji na surovi nafti brent, in sestavino cenovnega tveganja pri plinskem olju, čeprav surova nafta in plinsko olje nista določena v nobenem pogodbenem sporazumu. Podjetje C sklene, da je ti dve sestavini tveganja mogoče razločevati in zanesljivo meriti, čeprav nista pogodbeno določeni. Zato lahko podjetje C za predvidene nakupe reaktivnega goriva določi razmerja varovanja pred tveganjem na podlagi sestavin tveganja (za surovo nafto ali plinsko olje). Ta analiza pomeni tudi, da če je podjetje C na primer uporabilo izvedene finančne instrumente na surovo nafto na podlagi surove nafte West Texas Intermediate (WTI), bi spremembe razlike v ceni med surovo nafto brent in surovo nafto WTI povzročile, da postane varovanje pred tveganjem neučinkovito.
(d)
Podjetje D ima v posesti dolžniški instrument s fiksno obrestno mero. Ta instrument se izda v okolju s trgom, na katerem se primerja veliko število podobnih dolžniških instrumentov glede na njihov razmik od referenčne obrestne mere (na primer LIBOR), instrumenti z variabilno obrestno mero v tem okolju pa so običajno indeksirani na navedeno referenčno mero. Za potrebe obvladovanja obrestnega tveganja se pogosto uporabljajo zamenjave obrestnih mer na podlagi navedene referenčne mere, ne glede na razmik dolžniških instrumentov od navedene referenčne mere. Cena dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero niha in je neposredno odvisna od sprememb referenčne mere, ko do teh prihaja. Podjetje D sklene, da je referenčna obrestna mera sestavina, ki jo je mogoče razločevati in zanesljivo meriti. Zato lahko podjetje D za dolžniški instrument s fiksno obrestno mero določi razmerje varovanja pred tveganjem na podlagi sestavine tveganja za tveganje referenčne obrestne mere.