Naslednji primer opisuje situacijo, v kateri bi nastala računovodska neskladnost v poslovnem izidu, če bi se učinki sprememb kreditnega tveganja obveznosti predstavili v drugem vseobsegajočem donosu. Hipotekarna banka daje posojila svojim strankam in ta posojila financira s prodajo obveznic z enakimi značilnostmi (npr. dolgovani znesek, način odplačevanja, zapadlost in valuta) na trgu. Pogodbeni pogoji posojila imetniku hipoteke dovoljujejo, da predčasno odplača svoje posojilo (tj. izpolni svojo obveznost do banke) tako, da na trgu kupi ustrezno obveznico po pošteni vrednosti in to obveznico izroči banki. Kot rezultat te pogodbene pravice do predčasnega odplačila se ob poslabšanju kreditne kakovosti obveznice (in posledičnem zmanjšanju poštene vrednosti obveznosti banke) zmanjša tudi poštena vrednost sredstva (posojila) banke. Sprememba poštene vrednosti sredstva odraža pogodbeno pravico imetnika hipoteke, da predčasno odplača hipotekarno posojilo z nakupom zadevne obveznice po pošteni vrednosti (ki se je v tem primeru zmanjšala) in izročitvijo obveznice banki. Posledično se učinki sprememb kreditnega tveganja obveznosti (obveznice) v poslovnem izidu izravnajo z ustrezno spremembo poštene vrednosti finančnega sredstva (posojila). Če bi bili učinki sprememb kreditnega tveganja obveznosti predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, bi v poslovnem izidu nastala računovodska neskladnost. Zato mora banka predstaviti vse spremembe poštene vrednosti obveznosti (vključno z učinki sprememb kreditnega tveganja obveznosti) v poslovnem izidu.
Vstopite v TFL 