Pri ocenjevanju spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja je cilj ugotoviti, kako različni bi lahko bili pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi od (nediskontiranih) denarnih tokov, ki bi nastali, če element časovne vrednosti denarja ne bi bil spremenjen (referenčni denarni tokovi). Na primer, če ocenjevano finančno sredstvo vsebuje variabilno obrestno mero, ki se določa vsak mesec na novo na enoletno obrestno mero, bi podjetje primerjalo to finančno sredstvo s finančnim instrumentom z enakimi pogodbenimi pogoji in enakim kreditnim tveganjem s to razliko, da se variabilna obrestna mera določa vsak mesec na novo na enomesečno obrestno mero. Če bi spremenjeni element časovne vrednosti denarja lahko privedel do pogodbenih (nediskontiranih) denarnih tokov, ki so precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. Da lahko podjetje to ugotovi, mora upoštevati učinek spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja v posameznem obdobju poročanja in kumulativno v celotnem obdobju trajanja finančnega instrumenta. Razlog za takšno določanje obrestne mere ni relevanten za analizo. Če je že z malo ali brez analize jasno, ali bi lahko bili (ali ne) pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi iz ocenjevanega finančnega sredstva precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, podjetju ni treba izvesti podrobne ocene.
Vstopite v TFL 