V področje uporabe tega standarda spadajo naslednje obveze iz posojil:
(a)
obveze iz posojil, ki jih podjetje določi kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (glej 4.2.2. člen). Podjetje, ki je v preteklosti prodajalo sredstva, izhajajoča iz njegovih obvez iz posojil, kmalu po izdaji, uporablja ta standard za vse svoje obveze iz posojil v isti skupini;
(b)
obveze iz posojil, ki se lahko poravnajo na podlagi čistega zneska z denarjem ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. Te obveze iz posojil so izvedeni finančni instrumenti. Obveza iz posojila se ne obravnava kot poravnana na podlagi čistega zneska samo zato, ker se posojilo izplačuje v obrokih (na primer hipotekarno posojilo za gradnjo, ki se izplačuje v obrokih v skladu z napredovanjem gradnje);
(c)
obveze glede zagotovitve posojila po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere (glej 4.2.1.(d) člen).