TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se d e l n o u g o d i in se sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu in v stroškovnem delu s p r e m e n i tako, da se prizna tožeči stranki še 1,000.000,00 SIT odškodnine in se tako z a v r n e zahtevek za 6,149.982,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 1999 dalje. Tožena stranka ja dolžna plačati tožeči stranki 556.819,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 369.811,00 SIT od 21. 6. 1999 dalje, od zneska 121.770,00 SIT od 16. 4. 1997 dalje in od zneska 65.238,00 SIT od 17. 12. 1996 dalje in povrniti 15.520,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2000 dalje pa do plačila. V preostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. II. Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Določba 51. čl. takrat veljavnega ZTVCP, ki ureja promet v križišču, ne pomeni, da mora voznik, ko se približuje križišču avtomatično zmanjšati hitrost, pač pa le glede na konkretne razmere. 2. odst. tega člena narmeč določa, da mora voziti s takšno hitrostjo , da lahko ustavi in pusti mimo vsa vozila, ki imajo v križišču prednost. Za motorista, ki je imel v križišču prednost, ni obstajala nobena takšna okoliščina, zaradi katere bi bil dolžan zmanjšati hitrost, bil je na prednostni cesti, križišče je bilo pregledno, pešcev in drugih vozil ni bilo, zavarovanec tožene stranke je bil tisti, ki je izsiljeval prednost, zato je tožena stranka v celoti odgovorna.