32. člen
(varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč)
(1)
Kmetijske površine se po končani gradnji kar najbolj usposobijo za kmetijske namene. Investitor omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo plinovoda in po njej.
(2)
Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom se delovni pas za potrebe gradnje zmanjša. Gradbena in strojna dela pri plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3)
Nad plinovodom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi na vsako stran. V tem pasu je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, obdelovati zemljišča globlje kot 0,5 m in ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi in postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4)
Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do obstoječih gozdih površin.
(5)
Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Krčitev drevja se za plinovod velikosti do največ DN 400 načeloma izvede v delovnem pasu širine 18 m, trajno izkrčena površina ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.
(6)
Po zgraditvi plinovoda je treba v izpostavljenih delih, kakršni so grebeni, strma pobočja, območja tal s slabšo nosilnostjo, iglasti gozdovi, z zasaditvijo avtohtonih rastišču primernih grmovnih in drevesnih vrst ustvariti zaprte gozdne robove, ki so statično stabilnejši. Novi gozdni robovi se oblikujejo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(7)
Za dostop do gradbišča čez gozdna zemljišča se lahko uporabijo samo obstoječe gozdne vlake in ceste v skladu s predpisi, ki urejajo ukrepe ob povečani rabi gozdnih prometnic in sankcijske ukrepe za vzpostavitev prvotnega stanja po končanih delih. Med gradnjo morajo biti gozdne prometnice uporabne za normalen potek gozdne proizvodnje.