31. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Trasa plinovoda posega na naslednja območja Nature 2000:
-
Krka, koda SI300227,
-
Gorjanci – Radoha, koda SI3000267,
-
Bela krajina, koda SI3000046.
(2)
Trasa plinovoda posega na naslednji ekološko pomembni območji:
-
Krka, koda 65100,
-
Gorjanci, koda 61400.
(3)
Trasa plinovoda posega na naslednja območja naravnih vrednot:
-
Krka, ev. št. 128,
-
Metlika – Sušica, ev. št. 8213,
-
Težka voda, ev. št. 8162,
-
Klamfer, ev. št. 4514,
-
Slatenski potok, ev. št. 8484,
-
Gradnik – kamnolom, ev. št. 8300.
(4)
Na območju trase plinovoda sta naslednji kraški jami, ki sta tudi naravni vrednoti:
-
Klemenca – podzemna jama, ev. št. 43874,
-
Gadnjak – podzemna jama, ev. št. 43178.
(5)
Omilitveni ukrepi med gradnjo v bližini jam so naslednji:
-
ohranjanje neokrnjene okolice jamskega vhoda,
-
območje vhodov jam se na terenu jasno označi, vanj pa je prepovedano posegati z gradbenimi stroji in manipulativnimi površinami,
-
čim manj miniranja med gradnjo,
-
opravljanje naravovarstvenega nadzora nad deli vsaj enkrat na teden oziroma v skladu s sezonskostjo samih del na gradbišču,
-
o morebitnih novih jamah, ki se odprejo med gradbenimi deli, je treba takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut za raziskovanje Krasa ter naravovarstveni nadzor, ki opredeli nadaljnje ukrepe,
-
upoštevajo se omilitveni ukrepi, navedeni v okoljskem poročilu.
(6)
Po končani gradnji plinovoda se izvede enkratni monitoring ohranjenosti jamskih vhodov.
(7)
Na območjih Nature 2000, ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih prostorskih ureditev upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:
-
čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, zlasti od 1. marca do 30. junija. Pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Ohranja se povezanost habitatov. Gradnja naj poteka zunaj vegetacijske dobe;
-
vnašanje in naseljevanje tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst sta prepovedani;
-
izbrati je treba tehnične rešitve, ki omogočijo, da se naravna območja čim manj poškodujejo, območje gradbišča se omeji na najmanjši mogoč obseg;
-
znotraj varstvenih območij se ne odlaga odkopan in drug material, med izvajanjem načrtovanih posegov se uporabljajo obstoječe dostopne poti, za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti, manipulativni prostor ob trasi pa naj bo čim ožji in ne širši od 10 m, morebitne nove poti se izognejo vrednim habitatom, ob prečkanju vodotokov se dela opravljajo tako, da je vpliv na strugo vodotoka in vegetacijo ob njej čim manjši. Brežine vodotokov se ohranjajo v obstoječem stanju. V obrežno vegetacijo naj se posega čim manj;
-
ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da je mogoče s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo;
-
okrnitev linearnih struktur (mejic) v prostor se zmanjša z omejitvijo delovnega pasu;
-
kalom se je treba izogniti, tudi suhim ali zaraščenim, saj so lahko še vedno primerno rastišče za vlagoljubne rastline in kopenski habitat vrstam, odvisnih od vode, ali primerno mesto za obnovo kala za dopolnitev mreže kalov;
-
postavitev svetilk le tam, kjer je to nujno potrebno, s tem da svetilke svetijo le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
-
sečnja ob gradnji plinovoda se ne izvaja med razmnoževanjem varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev, to je med aprilom in avgustom. Posekan les se z območja takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka;
-
na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst naj se posega v najmanjši mogoči meri;
-
začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala naj se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in ne na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi (naravovarstveni vrednosti 4 in 5);
-
dela na območju prečkanj vodnih teles se opravljajo s stroji in tako, da kar najmanj poškoduje življenjske prostore. Voda se iz struge ne odvzema, izjemoma pa se odvzema toliko, da lahko v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, preživijo najobčutljivejše živali. Objekti, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, se ne gradijo, če pa ni drugih možnosti, se gradijo tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom;
-
na gozdnih območjih naj bo gozdna poseka v čim manjšem obsegu in le, če je to nujno potrebno. Po končani gradnji je treba na območju gradbišča čim prej vzpostaviti prejšnje stanje;
-
za ohranjanje biotske raznovrstnosti se ohranjajo naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živice, posamezna drevesa in grmi. Pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic se te zaščitijo. Potreba po zaščitnem posegu, vrsta, obseg in čas takega posega se določijo v skladu z vrsto dreves in rastlinskih sestojev ter odvisno od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega;
-
trasa naj se izogiba sestojem starejšega drevja (listnatega in iglastega), pa tudi osamelim starejšim drevesom;
-
avtohtona vegetacija se zasadi takoj po končanih delih.
(8)
Nad gradnjo na območju naravnih vrednot se opravlja nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov ter spremlja stanje varovanih območij narave, še posebej lastnosti, zaradi katerih so ta območja varovana. Med gradnjo je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.
(9)
Izvajalec gradbenih del mora kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja med gradnjo o opažanjih zagotoviti pripravo poročila, v katerem morajo biti navedene vse ugotovitve spremljanja stanja med gradnjo.
(10)
Investitor mora kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja med obratovanjem o opažanjih zagotoviti pripravo letnega poročila in končnega poročila po drugem letu spremljanja stanja, v katerem morajo biti navedene vse ugotovitve spremljanja stanja. Zavezanec mora svoja poročila predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje.