(1)
Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki:
a)
skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ne oceni ter po potrebi ne izmeri ali izračuna ali ne izmeri in izračuna ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, katerim so bili delavci izpostavljeni, tako da se lahko določijo in izvedejo potrebni ukrepi za omejitev izpostavljenosti na sprejemljive vrednosti (prvi odstavek 4. člena);
b)
ne načrtuje ocen, meritev ali izračunov ali meritev in izračunov v ustreznih rokih (četrti odstavek 4. člena);
c)
podatke, pridobljene z oceno, skupaj s podatki na podlagi meritev ali izračunov ali meritev in izračunov ravni izpostavljenosti ne hrani na način, ki omogoča poznejše primerjanje rezultatov in zaključke (četrti odstavek 4. člena);
č)
ocene tveganja ne hrani na primernem nosilcu podatkov, ki omogoča stalen dostop na običajen način ali ni dostopna na primeren način (prvi odstavek 6. člena);
d)
ni posodabljal ocene tveganja, zlasti pa, če so nastale pomembne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja lahko zastarela, ali če rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno (drugi odstavek 6. člena);
e)
ni zagotovil zdravstvenega pregleda delavcu, pri katerem je izpostavljenost presegla mejno vrednost, ali kadar je na podlagi zdravstvenega nadzora pri delavcu ugotovljena določljiva bolezen ali škodljiv vpliv na zdravje kot posledica izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem pri delu (tretji odstavek 10. člena).
(2)
Z globo od 800 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.