(1)
Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je funkcionar, ki ga za čas svojega mandatnega obdobja imenuje državni zbor na način, ki ga določa poslovnik.
(2)
Generalni sekretar je predstojnik v razmerju do javnih uslužbencev državnega zbora.
(3)
Generalni sekretar organizira in usklajuje delo služb državnega zbora, skrbi za razvoj organizacije in dela ter opravlja druga dela in naloge v skladu z zakonom, poslovnikom in drugimi predpisi.
(4)
Generalni sekretar določi notranjo organizacijo služb, njihova delovna področja in sistemizacijo, s katero določi delovna mesta, nazive, plačni razred delovnega mesta ali naziva brez napredovanja, najvišji plačni razred delovnega mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem, opis tipičnih nalog delovnega mesta in minimalne pogoje za zasedbo delovnega mesta ter druge elemente sistemizacije. K sistemizaciji da soglasje kolegij predsednika državnega zbora. Soglasje ni potrebno k spremembam sistemizacije zaradi uskladitve z zakonodajo, k spremembam, ki se nanašajo na manj kot 15% delovnih mest v posameznem koledarskem letu oziroma ne zahtevajo povečanja potrebnih finančnih sredstev, ne glede na število delovnih mest.
(5)
Generalni sekretar lahko pristojnemu delovnemu telesu predlaga v sprejem akt, s katerim se podrobneje urejajo materialni in drugi pogoji za delo poslancev, kadar ni predlagatelj takega akta, pa lahko o njem poda mnenje.
(6)
Za pravice generalnega sekretarja do povračil stroškov in nadomestil, dopusta, regresa, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj poslancev.