Delodajalec ne sme razporediti delavca v drug kraj brez njegove privolitve v tehle primerih:
-
če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev lahko bistveno vplivala na poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če nima zagotovljenega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali prevoznimi sredstvi delodajalca,
-
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2,5 ure,
-
če bi se bistveno poslabšale življenjske razmere delavca ali njegove družine oziroma so v slednji nastale izjemne okoliščine, o katerih poda mnenje služba za socialno delo v družbi,
-
če ima mati delavka otroke, stare do 7 let, oziroma, če imajo delavci samohranilci otroke, stare do 15 let,
-
če delavec neguje in skrbi za težje telesno ali težko duševno prizadetega družinskega člana,
-
če gre za invalida II. kategorije,
-
če gre za invalida III. kategorije ter delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom in njegova pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 1 uro,
-
če gre za delavko, staro nad 50 let in delavca, starega nad 55 let,
-
če bi bilo delavcu onemogočeno izobraževanje za višjo stopnjo strokovne izobrazbe in se že izobražuje,
-
če gre za sindikalnega zaupnika, člana sveta delavcev ali člana nadzornega sveta družbe.
Delodajalec lahko razporedi delavca v drug kraj brez njegove privolitve v primeru iz tretje in osme alinee pod pogojem, da mu v kraju, v katerega je razporejen, zagotovi enakovredne bivalne razmere in možnost za šolanje otrok (osnovno in srednje šolstvo).