Delodajalec je dolžan vsem delavcem določiti izrabo odmora med delovnim časom z mesečnimi oziroma letnimi razporedi delovnega časa ter pri tem upoštevati, da se izraba odmora lahko določi šele dve uri po začetku in najkasneje dve uri pred koncem delovnega časa.
Delodajalec lahko določi odmor med delovnim časom le v enkratnem trajanju, razen v primerih iz četrte alinee naslednjega odstavka tega člena, ko je mogoče zaradi tehnološkega procesa dela določiti odmor v dveh delih, pri čemer en del ne sme biti krajši od 30 minut.
Odmor med delovnim časom določi na posamezen dan ali izmeno v trajanju, kar je odvisno od razporeda delovnega časa ter narave dela, in sicer:
-
delavcem, ki delajo polni delovni čas: 30 minut,
-
delavcem, ki delajo manj kot polni delovni čas (krajši delovni čas): za vsako uro dela po 5 minut, vendar ne več kot 30 minut in ne manj kot 15 minut,
-
delavcem, ki delajo več kot polni delovni čas (nadurno delo) za vsako uro dela preko polnega delovnega časa še po 5 minut,
-
delavcem, ki delajo v izmenah: za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut,
-
vozniku, ki vozi tovorno motorno vozilo z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg: 30 minut po 4 urah vožnje,
-
delavkam, ki delajo ponoči: 50 minut oziroma za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut.
Kolikor delodajalec delavcu ne določi odmora med delovnim časom v skladu s prejšnjimi odstavki, oziroma delavcu kljub določitvi odmora med delovnim časom njegova izraba ni omogočena ima delavec v skladu s prvim odstavkom pravico sam določiti čas izrabe odmora med delovnim časom na način, ki ne ogroža varnosti železniškega prometa.