(1)
Kvota iz 1. člena te uredbe se v višini 11 000 delovnih dovoljenj razdeli po namenih v višini:
–
8 800 dovoljenj za zaposlitev za zaposlovanje tujcev,
–
1 500 dovoljenj za delo za napotene tujce,
–
100 dovoljenj za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje,
–
500 dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev in
–
100 dovoljenj za delo za individualne storitve tujcev.
(2)
Ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko glede na spremenjene potrebe na trgu dela prerazporedi kvote za posamezne namene iz prejšnjega odstavka.
(3)
Če s prerazporeditvijo kvot iz prvega odstavka tega člena ni mogoče zagotoviti potreb na trgu dela, lahko ministrstvo preostali del kvote iz 1. člena te uredbe v višini 1 000 delovnih dovoljenj dodatno razporedi za posamezni namen iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Izkoriščenost kvote iz prve alinee prvega odstavka tega člena se izračunava glede na število izdanih dovoljenj za zaposlitev ne glede na čas veljavnosti takega dovoljenja. Dovoljenja za zaposlitev, ki so bila pred iztekom veljavnosti vrnjena ali razveljavljena, se odštejejo od kvote.
(5)
Izkoriščenost kvote iz druge do pete alinee prvega odstavka tega člena se izračunava glede na število mesecev veljavnosti delovnega dovoljenja v tekočem koledarskem letu.