Zakon o cestah (ZCes-2)

Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:

konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so npr. število cevi in smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, ter

ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so npr. zagotavljanje potrebnih sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z zagotovitvijo pravočasnega dostopa gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe ter ključne reševalne opreme, delovanje nadzornega centra in njegovo neposredno povezavo s pristojnim centrom za obveščanje, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi.

Minimalne varnostne zahteve za predore natančneje predpiše vlada.

Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki se pripravi za posamezno vrsto projektne dokumentacije predora, način odobritve idejne zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora ter občasne vaje, ki zagotavljajo varnost predora.

Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize tveganja so vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka ter zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Analizo tveganja pripravi oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno neodvisna.

Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena, lahko ministrstvo, pristojno za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme ministrstvo, pristojno za promet, pridobi odobritev Evropske komisije.