Glede na to je lahko vprašanje, ali je valuta zamenljiva v drugo valuto, odvisno od namena, za katerega podjetje pridobi (ali bo v teoriji morda moralo pridobiti) drugo valuto. Pri ocenjevanju zamenljivosti:
(a)
kadar podjetje poroča o transakcijah v tuji valuti v svoji funkcijski valuti (glej 20.–37. člen), predpostavlja, da je namen pridobitve druge valute unovčenje ali poravnava posameznih transakcij, sredstev ali obveznosti v tuji valuti;
(b)
kadar podjetje uporablja predstavitveno valuto, ki ni njegova funkcijska valuta (glej 38.–43. člen), predpostavlja, da je namen pridobitve druge valute unovčenje ali poravnava njegovih čistih sredstev ali čistih obveznosti;
(c)
kadar podjetje prevede rezultate in finančni položaj podjetja v tujini v predstavitveno valuto (glej 44.–47. člen), predpostavlja, da je namen pridobitve druge valute unovčenje ali poravnava njegove čiste naložbe v podjetje v tujini.