Sklep o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah

Banka v okviru sistema upravljanja kreditnega tveganja vzpostavi sistem zgodnjega opozarjanja (angl. Early Warning System– EWS), ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju povečanega kreditnega tveganja in potencialnih neplačnikov. EWS mora zagotavljati:

da se v zelo zgodnji fazi (čim prej) ugotovijo potencialne težave dolžnika pri odplačevanju dolga ter

da se pravočasno z ustreznimi korekcijskimi ukrepi in spremljanjem izvajanja teh ukrepov prepreči, da se kreditna kakovost izpostavljenosti poslabša in izpostavljenost preide v položaj neplačila.

EWS, ki ga banka opredeli v posebni politiki, mora vključevati:

kvalitativne in kvantitativne kazalnike EWS za ugotavljanje potencialnih težav dolžnika z odplačevanjem dolga;

procese za izvajanje ukrepov po zaznanem povečanem kreditnem tveganju;

spremljavo dolžnikov s povečanim kreditnim tveganjem in uresničevanje ukrepov;

informacijsko podprtost, ki omogoča izdelavo poročil za analitične namene (analize občutljivosti) ter obveščanje upravljalnega organa in višjega vodstva;

zagotavljanje in nadziranje kakovosti procesa zgodnjega opozarjanja ter vključevanja na opazovalni seznam (angl. watch list);

preverjanje ustreznosti kazalnikov najmanj enkrat letno na podlagi opredeljene metodologije.

Če obstajajo znaki potencialnih težav z odplačilom izpostavljenosti, jih neodvisna enota ali funkcija znotraj službe za upravljanje tveganj, službe za spremljanje poslovanja ali zaledne službe (enota EWS) prouči ter se na podlagi celovite analize kazalnikov EWS odloči, ali je treba izpostavljenost uvrstiti na opazovalni seznam ter sprejeti ustrezne korekcijske ukrepe z jasno opredeljenimi nosilci in roki izvedbe, ki se morajo dosledno upoštevati.

Banka ima lahko za standardne produkte ali posamezne portfelje vzpostavljeno metodologijo in sistem avtomatskega razvrščanja na opazovalni seznam ter dodeljevanja korekcijskih ukrepov na podlagi opredeljenih kazalnikov.

Izpostavljenosti na opazovalnem seznamu banka pozorneje spremlja. Korekcijski ukrepi se izvajajo na ravni skupine povezanih strank.

Kazalniki EWS za uvrstitev na opazovalni seznam se uporabljajo tako na ravni izpostavljenosti ali dolžnika kot tudi na ravni portfelja.

Banka opredeli časovno obdobje, v katerem mora sprejeti odločitev glede nadaljnje obravnave dolžnika oziroma izpostavljenosti na opazovalnem seznamu. Kadar izpostavljenost na opazovalnem seznamu ne preide v položaj neplačila, mora banka določiti najdaljše obdobje, v katerem je posamezna izpostavljenost lahko na opazovalnem seznamu. Po tem obdobju se izpostavljenost umakne z opazovalnega seznama, če pa se kakovost izpostavljenosti še naprej slabša, se izpostavljenost prenese v enoto za reševanje nedonosnih izpostavljenosti. Za konec obdobja na opazovalnem seznamu se lahko šteje tudi uspešna izpolnitev korekcijskih ukrepov. Pri oblikovanju ustreznih časovnih okvirov za zaključek korekcijskih ukrepov banka upošteva načelo pomembnosti.