Sklep o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah

Če banka oceni, da restrukturiranje nedonosne izpostavljenosti do dolžnika ni smiselno, mora izdelati okvirni terminski načrt izterjave izpostavljenosti, bodisi neposredno od dolžnika bodisi iz naslova unovčitve kreditnih zavarovanj, če je izpostavljenost zavarovana. V ta namen mora banka opredeliti natančna merila, na podlagi katerih se odloči za izterjavo izpostavljenosti, oziroma določiti okvirne roke za njihovo dokončno izterjavo (neposredno od dolžnika oziroma iz unovčitve kreditnih zavarovanj) ter vzpostaviti evidenco spremljanja rokov dejanske izterjave nedonosnih izpostavljenosti.

Banka mora vzpostaviti informacijsko podprto evidenco, na podlagi katere spremlja obseg in časovni okvir dejansko vrnjenih nedonosnih izpostavljenosti, neposredno od dolžnika ali iz unovčitve zavarovanj, ter obseg odpisov teh izpostavljenosti.

Če je dolžnik v stečajnem postopku, mora banka zagotoviti, da so v unovčevanje kreditnega zavarovanja vključene ustrezne službe in/ali zunanji izvajalci.

Postopek izterjave nedonosnih izpostavljenosti banka zaključi v naslednjih primerih:

na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanju stečajnega postopka;

na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, in sicer tistega dela izpostavljenosti, glede katerega preneha pravica banke uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, ali

na podlagi sklepa upravljalnega organa, če bi bili nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni, zlasti če bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila izpostavljenosti, oziroma so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik za dosego poplačila izpostavljenosti.