34. člen
(analiza alternativnih rešitev restrukturiranja)
(1)
Banka mora oblikovati ustrezen načrt restrukturiranja izpostavljenosti ter spremljati njegovo izvajanje in učinke.
(2)
Banka mora pri restrukturiranju uporabiti rešitev, za katero s pristopom neto sedanje vrednosti oceni, da je najprimernejša in naj bi prispevala k trajni rešitvi finančnih težav dolžnika. Za ta namen banka primerja neto sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov ob upoštevanju dogovora o restrukturiranju in neto sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov pred restrukturiranjem. Pri analizi alternativnih rešitev restrukturiranja upošteva možnosti, kot so unovčenje zavarovanja, prodaja finančnega sredstva (izpostavljenosti), prekinitev pogodbe in morebitne druge aktivnosti. Banka vse sprejete odločitve o restrukturiranju izpostavljenosti ustrezno dokumentira v kreditni dokumentaciji.
(3)
Banka v notranji politiki določi prag vrednosti izpostavljenosti, za katerega ocenjuje, da je restrukturiranje z vidika ocene stroškov in koristi smiselno.