8. člen
(obveznosti specializanta do specialističnega izpita)
(1)
Specializant v času specializacije na podiplomskih izobraževanjih pridobi teoretična znanja iz naslednjih področij:
1.
strukture slovenskega jezika,
2.
psihologije jezikovno-govornega sporazumevanja,
3.
fonetike,
4.
genetike,
5.
raziskovanja v logopediji,
6.
otroške nevrologije,
7.
psihopatologije pri otrocih,
8.
motenj avtističnega spektra,
9.
motenj fluentnosti,
10.
zgodnje obravnave otrok z motnjami jezikovno-govornega sporazumevanja,
11.
višje živčne dejavnosti,
12.
nevrogenih motenj govora pri odraslih,
13.
psihopatologije pri odraslih,
14.
motenj požiranja,
15.
rehabilitacije nevrogenih motenj govora in požiranja,
16.
nadomestne in dopolnilne komunikacije,
17.
otologije,
18.
avdiologije,
19.
rehabilitacije gluhosti in naglušnosti,
20.
razcepov v področju obraza,
21.
vlog funkcionalnih odklonov orofacialnega področja v etiologiji malokluzij,
22.
motenj glasu,
23.
rehabilitacije oseb z glasovnimi motnjami in oseb z razcepi,
24.
faringologije,
25.
raka glave in vratu in rehabilitacije po zdravljenju raka glave in vratu.
(2)
Po zaključenem organiziranem izobraževanju teoretičnih vsebin je obvezno pisno preverjanje znanja za vse specializante klinične logopedije. Opravljen izpit iz teoretičnih vsebin je pogoj za prijavo na specialistični izpit.