104. člen
(določevanje naprave za omejevanje toka)
(1)
Osnovna naprava za omejevanje toka je varovalka ustrezne vrednosti naznačenega toka. Naznačeni tok se določi na podlagi potrebne priključne moči pri tgφ=0.
(2)
V primeru priključitve končnega odjemalca s priključno močjo do vključno 43 kW (3×63 A) je naznačeni tok naprave za omejevanje toka določen s priključno močjo in je podlaga za določitev obračunske moči.
(3)
V ostalih primerih, kjer naprava za omejevanje toka ni osnova za določitev obračunske moči, se naznačeni tok naprave za omejevanje toka določi na način, da je omogočen nemoten odjem zahtevane priključne moči.
(4)
Na vseh novih merilnih mestih in na vseh obstoječih merilnih mestih, kjer bo oziroma je že vgrajen števec s stikalno napravo za omejevanje toka, se za omejevanje toka v skupinah končnih odjemalcev iz prve točke prejšnjega člena obvezno uporablja stikalna naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo tarifnega (obračunskega) elementa. Enofazna ali trifazna stikalna naprava za omejevanje toka je lahko integrirana v samem števcu ali dodana kot modularna izvedba, pri čemer nevtralnega oziroma zaščitnega vodnika ni dovoljeno prekinjati. Pred stikalno napravo za omejevanje toka mora biti v tem primeru nameščena naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo selektivne zaščite pri okvarah v električni inštalaciji končnega odjemalca in je ločilno mesto v primerih izvajanja meritev in preizkusov v NN omrežju za potrebe vzdrževanja in odprave okvar. Takšno funkcijo ima naprava za omejevanje toka tudi v primeru iz tretjega odstavka tega člena.