460. člen
(pravna sredstva in zastaranje terjatev vlagateljev)
(1)
Če vlagatelj ne soglaša z odločitvijo glede njegove upravičenosti do jamstva ali z višino zajamčene terjatve, kot izhaja iz sodišču predloženega zapisnika iz 457. člena ali iz sklepa sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, lahko dokazuje svojo upravičenost oziroma uveljavlja svojo terjatev v okviru stečajnega postopka v skladu z ZFPPIPP.
(2)
Če vlagatelj s svojim zahtevkom uspe in iz pravnomočnega sklepa sodišča izhaja, da je vlagatelj upravičen do izplačila zajamčene terjatve oziroma da je član sistema jamstva odgovoren za primanjkljaj v višjem znesku od tistega, ki je morebiti že bil predmet izplačila iz jamstva, lahko vlagatelj neposredno uveljavlja svojo naknadno ugotovljeno zajamčeno terjatev kot zahtevek do sistema jamstva za terjatve vlagateljev. V tem primeru vlagatelj svoj zahtevek v višini, kot izhaja iz pravnomočne odločitve sodišča, oziroma največ v višini še neizplačanega dela zajamčene terjatve po tem zakonu skupaj z dokazili naslovi na agencijo.
(3)
Sistem jamstva za terjatve vlagateljev zagotovi pogoje za izplačilo naknadno ugotovljene zajamčene terjatve vlagatelja, smiselno upoštevaje 459. in 461. člen tega zakona, najkasneje v šestih mesecih od prejema zahtevka.
(4)
Pravica vlagatelja, da predloži zahtevek do sistema jamstva za terjatve vlagateljev iz naslova sklepa sodišča iz drugega odstavka tega člena, zastara v petih letih od pravnomočnosti odločitve o zadevi.