Ta vsebina je neaktualna
21. člen
(prepoznavnost naselij in krajine)
(1)
Pri prostorskem načrtovanju naselij je treba varovati podobo, merilo in krajinski okvir, predvideti sanacijo razvrednotenih območij in ustvarjati novo arhitekturno in krajinsko prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora. Prostorski razvoj naselij se prilagaja reliefnim oblikam, omrežjem vodotokov, smerem gospodarske javne infrastrukture ter smerem in konfiguraciji pozidave. Pri tem je treba spoštovati značilnosti prostora, varovati naravo in kulturno dediščino, poudarjati oblikovne vrednote naselja in varovati kakovostne dominantne poglede.
(2)
Pri prostorskem načrtovanju v krajini je treba ohranjati in vzpostavljati vrednote ter prepoznavne značilnosti prostora in razmeščati dejavnosti tako, da je mogoče krepiti prepoznavnost prostora in njegovo upravljanje.
(3)
Pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi se upoštevajo:
-
značilnosti posameznih krajinskih regij, ki izhajajo iz njihove rabe, funkcije in podobe;
-
povezanost ekosistemov;
-
ohranjanje značilnih stikov naselij in krajine ter kakovostnih grajenih struktur;
-
ohranjanje vizualno privlačnih delov krajine in značilnih vedut;
-
potrebnost sanacije razvrednotenih območij;
-
varstvo kulturne dediščine;
-
varstvo kmetijskih zemljišč.