Za IV. poglavjem se dodajo novo, IV.a poglavje in 61.a do 61.1 člen, ki se glasijo:
Delavec na posebnih dolžnostih v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, ki mu preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine preden izpolni splošne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (21. člen) po predpisih o opravljanju notranjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov, pridobi pravico do te pokojnine, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let dejansko pri opravljanju del in nalog, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem.
Delavcu iz prvega odstavka tega člena pripada starostna pokojnina, ki znaša za 20 let pokojninske dobe 55% pokojninske osnove za moškega, 57,5% pokojninske osnove pa za žensko, in se povečuje za po 2,5% pokojninske osnove za vsako nadaljnje dopolnjeno leto do 30 let pokojninske dobe. Za vsako dopolnjeno leto nad 30 let se pokojnina povečuje za po 0,5% pokojninske osnove, tako da znaša najvišja pokojnina 85% pokojninske osnove.
Pooblaščenim uradnim osebam se po predpisu o opravljanju notranjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov šteje zavarovalna doba s povečanjem, in sicer vsakih 12 mesecev dejansko prebitih v tem statusu kot 16 mesecev zavarovalne dobe.
Zavarovalna doba s povečanjem v smislu prvega odstavka tega člena se šteje tudi delavcem v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, ki opravljajo dela in naloge, katerih težavnost in posebni pogoji, pod katerimi se opravljajo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovne zmožnosti delavcev.
Zvezni izvršni svet natančneje uredi štetje dobe s povečanjem v smislu prvega in drugega odstavka tega člena.
Dela in naloga, za katere se šteje zavarovalna doba s po večanjem, določi zvezni sekretar za notranje zadeve.
Delavcem v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, ki po predpisih o opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov in zveznih organizacij opravljajo določena dela in naloge v tujini pod posebnimi pogoji, se šteje vsakih 12 mesecev opravljanja takih del in nalog kot 16 mesecev zavarovalne dobe.
Zvezni izvršni svet natančneje uredi štetje dobe s povečanjem v smislu prvega odstavka tega člena.
Dela in naloge, za katere se šteje zavarovalna doba s po večanjem, določi zvezni sekretar za zunanje zadeve.
Delavcem v zveznih organih in organizacijah, ki opravljajo dela kontraradioizvidniške službe in dela kriptografije, se vsakih 12 mesecev opravljanja takih del šteje kot 16 mesecev zavarovalne dobe.
Zvezni izvršni svet natančneje uredi štetje dobe s povečanjem v smislu prvega odstavka tega člena.
Naloge in dela, za katere se šteje zavarovalna doba s po večanjem, določi funkcionar, ki vodi pristojni zvezni organ oziroma organizacijo.
Delavcem iz prvega odstavka tega člena se starostna in invalidska pokojnina odmerita od pokojninske osnove, ki pomeni povprečni osebni dohodek, uresničen v koledarskem letu pred letom uveljavljanja pravice, oziroma od osnove, od katere je bil vplačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je ta osnova ugodnejša od pokojninske osnove, odmerjene po 24. do 24.h členu tega zakona, in sicer, če so najmanj 10 let opravljali dela kontraradioizvidniške službe ali dela kriptografije.
Delovna mesta iz 61.b, 61.c in 61.d člena tega zakona, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, so zavezana reviziji na način in po postopku, po katerih se določijo zadevna mesta. Revizija se opravi najpozneje pet let po določitvi zavedenih delovnih mest.
Delavcu na posebnih dolžnostih v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, ki ima najmanj 20 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let dejansko pri opravljanju del in nalog za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem, se starostna ali invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki pomeni njegov povprečni osebni dohodek, uresničen v koledarskem letu pred letom uveljavljanja pravice, če je to zanj ugodneje od pokojninske osnove, odmerjene po 24. do 24.h členu tega zakona.
Delavcu v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, ki ob uveljavljanju pravice do pokojnine ni opravljal posebnih dolžnosti, ima pa najmanj 20 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let dobe pri opravljanja del in nalog, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem, se odmeri pokojnina od pokojninske osnove, določene v prvem odstavku tega člena. Delavcu, ki je prestopil iz Zveznega sekretariata za notranje zadeve na delo v drug organ, da bi opravljal dela in naloge, ki so preneseni iz pristojnosti Zveznega sekretariata za notranje zadeve v pristojnost tega organa, pred prestopom pa je opravljal posebne dolžnosti in imel najmanj 20 let pokojninske dobe v organih za notranje zadeve, in pooblaščeni uradni osebi, ki ji je prenehalo delovno razmerje v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve po dogovoru zveznega sekretarja za notranje zadeve s funkcionarjem, ki vodi zvezni organ, v katerega je prestopila pooblaščena uradna oseba na delo, in ki v tem organu opravlja enaka ali podobna dela in naloge, pri teh delih in nalogah ter pri delih in nalogah v organih za notranje zadeve pa je imela najmanj 20 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let pri opravljanju del in nalog, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem, se pokojnina odmeri od pokojninske osnove, določene v prvem odstavku tega člena.
Delavcu iz prvega odstavka 61.c člena tega zakona, ki je opravljal v tujini dela in naloge iz omenjenega člena najmanj 10 let, se starostna in invalidska pokojnina odmerita od pokojninske osnove, ki pomeni njegov povprečni mesečni osebni dohodek, uresničen v koledarskem letu pred letom uveljavljanja pravice, oziroma od osnove, od katere je bil vplačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za navedeno obdobje, če je to zanj ugodneje od pokojninske osnove, odmerjene po 24. do 24.h členu tega zakona.
Pri uveljavljanju pravice do pokojnine po 61.f in 61.g členu tega zakona se kumulativno vzameta zavarovalna doba s povečanjem, dosežena po 61.b in 61.c členu tega zakona, ter zavarovalna doba s povečanjem, ki jo delavci dosežejo na določenih dolžnostih v organih za notranje zadeve po zakonu republike oziroma avtonomne pokrajine.
Delavcu Zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem uradnih del in nalog iz gubi življenje ali postane invalid, se odmeri pokojnina od pokojninske osnove, ki pomeni njegov povprečni osebni dohodek, uresničen v koledarskem letu pred letom uveljavljanja pravice, če je ta osnova zanj ugodnejša od pokojninske osnove, odmerjene po 24. do 24.h členu tega zakona.
Delavcu v diplomatskem in konzularnem predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije v tujini ter drugi osebi, ki je poslana v diplomatsko in konzularno predstavništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, da opravlja v tujini dela iz pristojnosti federacije, ki postaneta v zvezi z opravljanjem uradne dolžnosti v tujini žrtev napada, zaradi česar nastane invalidnost, in pridobita na tej podlagi pravico do invalidske pokojnine, se odmeri invalidska pokojnina od pokojninske osnove, ki pomeni povprečni osebni dohodek, uresničen v koledarskem letu pred letom uveljavljanja pravice, če je ta osnova zanju ugodnejša od pokojninske osnove, določene po 24. do 24.h členu tega zakona.
Delavec iz prvega odstavka tega člena, pri katerem je po predpisih o vojaških invalidih ugotovljena najmanj 50% invalidnost, ter družinski član delavca, ki izgubi življenje kot žrtev napada, imata pravice kot mirnodobni vojaški invalid oziroma kot družinski član mirnodobnega vojaškega invalida, določene z zveznim zakonom, ki ureja pravice vojaških invalidov.
Čas bivanja v tujini se zakoncu delavca, ki je na delu v diplomatskem in konzularnem predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, prizna v zavarovalno dobo (podaljšano zavarovanje), če je bil do odhoda v tujino v delov nem razmerju ali je bil zaradi prenehanja delovnega razmerja prijavljen pri samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje in če je bil najmanj dve leti prijavljen pri tej skupnosti, vendar se ni mogel zaposliti.
Sredstva za vplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se zagotovijo v proračunu federacije.
Razlika med pokojnino, odmerjeno brez uporabe 61.a do 61.j člena tega zakona, in pokojnino, odmerjeno z uporabo omenjenih členov, ter celotni znesek pokojnine, odmerjene zavarovancu, ki ne izpolnjuje splošnih pogojev za uveljavljanje pravice do pokojnine brez uporabe omenjenih členov, se zagotovi v proračunu federacije.".