Za 24. členom se dodajo novi, 24.a do 24.h člen, ki se glasijo:
Za odmero pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo osebni dohodek, denarna nadomestila oziroma zavarovalne osnove, ki jih je zavarovanec uveljavil v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom, za delavce v delovnem razmerju pri delodajalcu pa z določeno kolektivno pogodbo v skladu z zakonom.
Za odmero pokojninske osnove se vzame povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec uresničil v polnem delovnem času.
Osebni dohodek, ki je bil uresničen z delom v daljšem ali krajšem času od polnega delovnega časa, se preračuna na povprečni mesečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za polni delovni čas.
Zavarovancu, ki je bil v koledarskem letu istočasno v dveh ali več delovnih razmerjih, se osebni dohodek računa tako, da se vzamejo skupaj uresničeni osebni dohodek in ure dela v vseh delovnih razmerjih do polnega delovnega časa.
Osebni dohodek, uresničen z delom v daljšem času od polnega delovnega časa, se vzame za odmero pokojninske osnove le, če je imelo takšno delo naravo podaljšanega dela po predpisih o delovnih razmerjih.
Za čas, ko je zavarovanec uveljavljal nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki se ugotovi na podlagi osebnega dohodka, uresničenega v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna nezmožnost za delo, preračunan s koeficientom za valorizacijo, določenim za to leto, v skladu z zakonom.
V povprečni mesečni znesek osebnega dohodka za odmero pokojninske osnove za všteje osnova za določitev nadomestila oziroma se vštejejo nadomestila, ki jih uveljavlja delovni invalid s preostalo delovno zmožnostjo s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na ustreznih delih ter s pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije.
Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja,v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 1. do 4. točke 37.b člena tega zakona, se vzamejo za odmero pokojninske osnove tiste osnove, od katerih so bile določene višine teh nadomestil. Te osnove se preračunavajo s koeficientom za valorizacijo, določenim za leto, iz katerega je vzet osebni dohodek za odmero teh osnov.
Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja, v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 5. točke 37.b člena tega zakona, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek teh denarnih nadomestil, preračunih s koeficientom za valorizacijo iz leta, v katerem so bila ta nadomestila uveljavljena. Če se ta denarna nadomestila zmanjšajo med začasno nezmožnostjo za delo, se za odmero pokojninske osnove vzamejo v polnem znesku.
Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma nadomestilo za opravljanje te funkcije, ki je bilo podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz drugega in tretjega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 19. in 20. člena tega zakona se vzame zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za odmero pokojninske osnove se vzame tudi osebni dohodek, uresničen na podlagi inovacije, racionalizacije in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom.
Pri odmeri pokojninske osnove se vzame celotni znesek osebnega dohodka, uresničenega po prvem odstavku tega člena, kot da je bil uresničen v letu, v katerem je bil izplačan.".