TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1274/2016/12 (1312-08) z dne 14. 7. 2017 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Toženka bi morala, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za mamo samohranilko z novorojenčkom, zaradi varstva otrokovih pravic, skladno s sprejetimi stališči v sodbi Tarakhel proti Švici, pred predajo tožnic Republiki Italiji, pridobiti od pristojnih italijanskih organov konkretno zagotovilo, da bosta tožnici ob prihodu v Italijo sprejeti in nastanjeni v prostore in pogoje, prilagojene starosti otroka in da bosta ostali skupaj.

Iz določb drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je zakonodajalec kot enega izmed formalnih pogojev za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi določil tudi obstoj dopustne tožbe. Z izdajo sodbe ta procesna predpostavka v konkretnem primeru ni več podana, ker je ob odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe z izrekom pod točko I že tudi odločeno o tožbi in to pravnomočno (71. člen ZMZ-1 in prvi odstavek 73. člena ZUS-1), kar pomeni, da odločitev o predlaganem zadržanju ne bi imela nobenih učinkov.